Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
gondráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. godrnjati: sam zase je nekaj gondral / medved gondra
SSKJ
góng -a m (ọ̑) viseča kovinska plošča, ki daje ob udarcu dolgotrajen, prodoren zvok: gong je zazvenel, zavesa se je dvignila; udarec na gong / gong za napoved časa
// muz. temu podobno glasbilo: glasovi flavt in gongov
SSKJ
gongorízem -zma m (ī) lit. s tropi in figurami preobloženi stil, zlasti v španski literaturi 17. stoletja
SSKJ
gonìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. kdor goni, vodi živino: postal je gonič pri karavani; goniči s čredami
  2. 2. večji lovski pes, navadno lisast: gojiti goniče / istrski gonič
    // lov. pes, ki ob zasledovanju divjadi laja: ta pes je dober gonič
SSKJ
gonílec -lca [u̯c in lc] m (ȋ) knjiž. kdor povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: najvažnejši gonilec dogodkov; gonilec drame
SSKJ
gonílen -lna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki dela, povzroča, da se kaj giblje, premika: gonilni stroj; gonilna naprava, priprava; gonilna sila / gumijast gonilni jermen; gonilna veriga
  2. 2. ki povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje: gonilni motiv drame; gonilna sila napredka
    ♦     elektr. gonilna napetost napetost, ki povzroča v električnem krogu električni tok
SSKJ
gonílka -e ž (ȋ) teh. del priprave, s katero se kaj goni, poganja: otroci so se obešali na gonilke pri mlatilnici / kolesar je zadel ob rob pločnika z gonilko ročico med pedalom in zobatim kolesom
SSKJ
gonílnik -a m (ȋ) strojn. rotor (pri turbini)
SSKJ
gonílo -a s (í) 
  1. 1. teh. skupek strojnih delov za prenos in spremembo gibanja: zamenjati gonilo; okvara gonila / jermensko, zobniško gonilo
  2. 2. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: strah je postal glavno gonilo vsega njegovega početja; objektivno gonilo umetnikovega ustvarjanja
SSKJ
goniométer -tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje kotov; kotomer: položaj ladje so ugotovili z goniometrom; goniometer za kristale / radijski goniometer
SSKJ
goniométričen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na goniometrijo: goniometrična enačba / goniometrična funkcija trigonometrična funkcija
SSKJ
goniometríja -e ž (ȋ) mat. geometrija, ki se ukvarja zlasti s koti
SSKJ
goniometríjski -a -o prid. (ȋ) mat. goniometričen: goniometrijska enačba
SSKJ
gonítev -tve ž (ȋ) glagolnik od goniti: gonitev stroja s paro / gonitev krave
SSKJ
goníti gónim nedov. (ī ọ́) 
  1. 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok goni mlin in žago; goniti kolo, šivalni stroj / goniti kovaški meh / ekspr., z oslabljenim pomenom: celo dopoldne je gonil cepec mlatil; neutrudno je gonil vesla veslal
    // ekspr. veter je gonil oblake proti goram
    // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: neusmiljeno je gonil konja; nepreh.: vso pot je gonil; goniti proti domu / zdaj pa ti nekaj časa goni, pa bom jaz plužil / ekspr. goniti sovražnika preganjati, zasledovati; beži, kot bi ga sršeni gonili; gonil ga je kot pes zajca
  2. 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: goniti konje; goniti živino na pašo / ekspr. zvezanega so gonili skozi vas / ekspr. ves dan ga je vodnik gonil po mestu
  3. 3. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven: neprestano je gonil svoje delavce; z osorno besedo ga je gonil na delo; vsak večer so ga morali goniti spat; na polju so ga gonili kot psa / saj te ne gonimo v šolo, če nočeš
    // poditi stran, odganjati: ostani, saj te nihče ne goni; brez usmiljenja so jo gonili iz hiše, od hiše
  4. 4. ekspr. kar naprej govoriti, ponavljati: venomer goni, da pojde sam po svetu / zmeraj goni (eno in) isto
    ●     ekspr. samo to politiko goni se veliko, preveč ukvarja z njo; ekspr. še vedno goni svojo, svoje vztraja pri tem, kar je rekel; ekspr. vsako stvar je gonil do konca ni odnehal, popustil, dokler ni bila urejena, rešena; ekspr. goniti vodo na svoj mlin govoriti, delati v svojo korist
    ♦     lov. pes goni zasleduje bežečo divjad; muz. goniti meh dovajati za delovanje orgel potrebni zrak
    goníti se 
    1. 1. kazati nagnjenje za parjenje: krava, svinja se goni
    2. 2. slabš. poditi se, divjati: otroci so se ves dan gonili po dvorišču / veter se je gonil preko pokrajine
    gonèč -éča -e: goneč konja, je prepeval
SSKJ
gónja -e ž (ọ́) 
  1. 1. glagolnik od goniti: gonja živine na pašo / uporabiti moč potoka za gonjo mlinskih koles / le kako zmore vse to delo pri taki naglici in gonji
  2. 2. močno, organizirano delovanje proti čemu: končati, začeti gonjo; časopisna, politična gonja; gonja proti novemu zakonu / ekspr. proti škodljivim ptičem so uprizorili pravo gonjo
  3. 3. ekspr., v zvezi z za pretirano prizadevanje za dosego česa: gonja za dobičkom, za materialnimi dobrinami; gonja za uživanjem
  4. 4. lov. skupen lov, pri katerem gonjači ali psi gonijo divjad pred stojišče lovca; pogon: gonja se je pričela / lovska gonja / tiha gonja
  5. 5. nar. severovzhodno pot, steza, po kateri hodi živina na pašo: čez potok so vodile stare, zaraščene gonje
SSKJ
gonjáč -a m (á) 
  1. 1. kdor goni, vodi živino: gonjači konj; slišalo se je pokanje bičev in vpitje gonjačev / bil je za gonjača / orali so brez gonjača
  2. 2. lov. kdor goni divjad pred stojišče lovca: za lov so najeli veliko gonjačev; lajanje psov in vpitje gonjačev
  3. 3. lov., rabi se samostojno ali kot prilastek brak, gonič: na vrvici je vodil pse gonjače
SSKJ
gonjáčka -e ž (ȃ) ekspr. ženska, ki goni, vodi živino: gonjačka je švrknila z bičem po konjih
SSKJ
gonjáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na gonjače: gonjaški bič / gonjaški lov
SSKJ
gónjenje -a s (ọ́) glagolnik od goniti: gonjenje živine na pašo / gonjenje sovražnika / redno gonjenje živine
Število zadetkov: 110820