- 1. vojaški spopad, navadno med državami: vojna traja, se začne; dobiti, izgubiti, preprečiti vojno; pasti v vojni; vojna na kopnem, morju; konec, začetek vojne; strahote vojne / star. iti na vojno; državi sta v vojni se med seboj vojaško spopadata
// atomska, jedrska vojna; domovinska vojna za obrambo domovine po neizzvanem napadu; državljanska vojna med nasprotujočimi si skupinami znotraj ene države; prva, druga svetovna vojna
// čas trajanja takega spopada: po vojni so tovarno podržavili; med vojno je bil zaprt; revija je izhajala že pred vojno - 2. ekspr. hudo prepiranje, medsebojno spopadanje: zavist je povzročila med sosedi pravo vojno
● med obema vojnama med prvo in drugo svetovno vojno; ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika
♦ polit. hladna vojna sovražna meddržavna politika brez oboroženih spopadov; voj. bliskovita, frontalna vojna; hidrogenska vojna z uporabo jedrskega orožja; psihološka vojna uporaba psiholoških propagandnih sredstev z namenom demoralizirati prebivalstvo kake države, zlasti pred napadom nanjo; specialna vojna sovražna dejavnost kake države proti drugi državi z namenom, da jo materialno in psihološko izčrpava, slabi; zgod. balkanske vojne vojna med balkanskimi državami in Turčijo ter med Bolgarijo in drugimi balkanskimi državami v letih 1912—1913; španska državljanska vojna med republikanci in falangisti v Španiji od leta 1936 do 1939
Zadetki iskanja
SSKJ
vôjna -e ž (ó)
SSKJ
SSKJ
vojno... ali vôjno... prvi del zloženk (ó) nanašajoč se na vojno: vojnomornariški, vojnopošten, vojnozgodovinski
SSKJ
vôjnohujskáški -a -o prid. (ó-á) nanašajoč se na dejavnost vojnih hujskačev: vojnohujskaški voditelji / vojnohujskaška propaganda
SSKJ
vojnopóšten -tna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vojno vojaško pošto: vojnopoštna cenzura / vojnopoštne dopisnice
SSKJ
vôjnopráven -vna -o prid. (ó-ā) nanašajoč se na vojno pravo: vojnopravne pogodbe / vojnopravni pojmi
SSKJ
vôjnozgodovínski -a -o prid. (ó-ȋ) nanašajoč se na zgodovino vojne: vojnozgodovinska raziskovanja / vojnozgodovinski inštitut, muzej
SSKJ
vôjska -e ž (ó)
- 1. nav. ed. oborožene sile navadno kake države: vojska ima v državi velik vpliv; opremiti vojsko z modernim orožjem; dezertirati iz vojske; stopiti v vojsko; biti v službi v vojski; močna vojska; pripadnik vojske
- 2. pripadniki teh sil: vojska napade, se umika; poveljnik vojske; premikanje vojsk; spijo kot Matjaževa vojska dolgo, trdno
// najemniška vojska v nekaterih državah ki jo sestavljajo za plačilo najeti vojaki - 3. vojaški spopad, navadno med državami; vojna: vojska se začne, konča / druga, prva svetovna vojska / star. iti na vojsko
// pog. čas trajanja takega spopada: po vojski se je marsikaj spremenilo; pred vojsko je bil zaprt - 4. ed., pog. opravljanje določen čas trajajoče obvezne dejavnosti v oboroženih silah: vojska je za zdrave fante obvezna; odložiti vojsko / po diplomi je šel v vojsko
// čas opravljanja take dejavnosti: pripovedovati zgodbe iz vojske - 5. ekspr., z rodilnikom velika množica: vojska novinarjev; spremlja jo vojska občudovalcev
● ekspr. imela sta vojsko prepirala sta se; črna vojska nekdaj vojska, sestavljena iz vojakov, ki niso redni vojni obvezniki in so vpoklicani le ob veliki vojni nevarnosti; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
♦ lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830; voj. služiti vojsko; kopenska vojska del armade, določen za vojaške dejavnosti na kopnem; stalna vojska ki jo ima kaka država v mirnem času; rod vojske
Svetokriški
vojska -e ž 1. vojska: ta ſaurashna vojska im. ed. ſe vſhe perblishuie, Katera bo vſe Konzhala ǀ cella voiska im. ed. je bila prebredla ta potok ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle vojske rod. ed. ǀ David ga je bil od voiſke rod. ed. k'ſebi poklizal ǀ obeniga puntarskiga, ali faratarskiga sholnerja k'ſvoj vojski daj. ed. ne perpusti ǀ njegovo vojsko tož. ed. prezej ſo bile pregnale, inu pobile ǀ prezei ſvojo veliko vojſko tož. ed. vkup ſpravi ǀ en General per ſvoj vojski mest. ed. ǀ David je enkrat hotu ſam v'Pershoni potegnit s'suojo vojsko or. ed. zhes suoje puntarske ſaurashnike ǀ General Ioab je enkrat s' veliko vojſko or. ed. zhes ſvoje ſauraſhnike vlekal ǀ s' ſvojo voisko or. ed. je oblegil enu meſtu ǀ s'veliko vojsho or. ed. pade v'njegovu Ceſarstvu ǀ vezh vela kadar ena dusha v' gnadi boshi en ſamkrat sdihne, kakor vſe vojske im. mn. Alexandra Macedonskiga ǀ Goſpud teh vojsk rod. mn. ǀ Nei li morebiti Bug General inu krajl zhes vſe vojske tož. mn. ǀ Katerim tuliKainkrat shuga s'Kuſi vojshe tož. mn. nashih ſauraſhnikou 2. vojna: Morebiti de tudi v' nebeſſih je billa vojska im. ed., inu boi ǀ je bila velika vojska im. ed. mej Judy, inu mej Ajdy sa volo Vere ǀ de bi od te njemu taku shkodlive, inu nevarne vojske rod. ed. imel nehati ǀ Gospud te vojskè rod. ed., inu maszhuajna ǀ dan te vojſke rod. ed. ſaſtopi minuto nje pozhetuia ǀ En drugi je nagnen k' vojski daj. ed. ǀ G. Bug ſe k'Vojski daj. ed. perpraula ǀ kadar dua ſe skregata, ali vojsko tož. ed. vkupaj imajo ǀ ſi je bil naprej uſel na vojſko tož. ed. pojti ǀ v' boiu naſh myr, na vojski mest. ed. naſhe premagajne ǀ Rezite sdaj vy ſoldati, katerih eni ſte roko, eni nogo, eni oku na voiski mest. ed. sgubili ǀ na vojſki mest. ed. konez vſameo ǀ vidimo de sdaj eno deshelo s'vojsko or. ed., to drugo s'kugo, eno s'potreſsmo, to drugo s'lakoto gajshla ǀ sdaj po celli Europi te ner hujshi vojske im. mn. meſta poderaio ǀ sa volo, velizih vojsk rod. mn. katire je imel ǀ Nepotrebne vojske tož. mn. sazhnejo, s'Kateremy veliku Mest Konzhajo
SSKJ
SSKJ
vôjsken -kna -o prid. (ō) star.
- 1. vojaški: vojskni čevlji / vojskne pesmi
- 2. vojen: vojskne sirote / vojskni časi
SSKJ
SSKJ
vojskovalíšče -a s (í) voj. območje, na katerem je, poteka vojna: evropsko, azijsko vojskovališče; vojskovališče druge svetovne vojne
SSKJ
vojskovánje -a s (ȃ) glagolnik od vojskovati se: z vojskovanjem pridobiti tuja ozemlja; dolgotrajno vojskovanje; načini, taktika vojskovanja / naveličati se vojskovanja
SSKJ
vojskováti se -újem se nedov. (á ȗ)
- 1. vojaško se spopadati: sprti strani sta se prenehali vojskovati; vojskovati se s sosednjo državo
- 2. udeleževati se oboroženega spopada, boja; bojevati se: vojskovati se proti močnejšemu sovražniku; vojskovati se za domovino, svobodo; vojskovati se na morju; hrabro se vojskovati; pren. vojskovati se proti jezikovnim napakam
- 2. ekspr. zelo si prizadevati za kaj: vojskoval se je za njeno naklonjenost; vojskovati se za pravice
- vojskujóč se -a -e: vojskujoč se je država gospodarsko propadala; vojskujoče se strani
Svetokriški
vojskovati se -ujem se nedov. vojskovati se, bojevati se: ſe ſazhne s' Bugam vojskovati nedol. ǀ S' letem paklenskem Lintvornam ti ſe imash voiskovati nedol. ǀ Theodoſius je tudi mogal ſe pomuiet, inu voiskovat nedol. ǀ Spumnite na uniga groſovjtnu velikiga Riſa Goliota, s'katerem vojſkovati nedol. obeden ſi nej upal ǀ bi bil imel ſe vojskouati nedol. zhes ſaurashnike Rimskiga krajlevustva ǀ kadar ga je bil vſhelesni guant oblekil de bi shal vojskovati namen. ſe s'Goliatom ǀ kadar ſe je shal vojskovat namen. s' tem groſovitem Riſam Goliatam ǀ zhes Boga ſe vojshkuiesh 2. ed. ǀ moj ſijn ti ſi en otrok prutu Goliatu, ta smladiga ſe vojskuj 3. ed. ǀ s'Luciferam ſe vojskujate 2. mn. ǀ ſveit, meſſu, inu hudizh vſe skuſi zhes nas vojskujeio 3. mn. ǀ s' mezham, s' puksho, inu s' drugem shelesnem oroshiam ſe voiskujeio 3. mn. ǀ kadar ſe je vojskoval del. ed. m zheſs Chanaanarje ǀ G. Bug ſe voiskaval del. ed. m zhes taiste dushe ǀ ta kazha ſe bò vojskovala del. ed. ž zhes eno shensko perſono ǀ s' modruſtio, inu ſaſtopnoſtio ſta ſe vojskovala del. dv. m ǀ veliku lejt shnimi ſe ſò vojskovali del. mn. m ǀ ſo per veri ſvojh malikou ſtali, inu s' Judy ſe preperali, inu vſe skuſi vojskvali del. mn. m ǀ ſó vidili v' luffti dua Odleria, ali Poſtoine, katere ſe ſó vojskovale del. mn. ž/dv. m
SSKJ
vojskovódja -e tudi -a m (ọ̑) poveljnik vojske: vojskovodja je podpisal premirje; rimski vojskovodja; slaven vojskovodja; vrhovni vojskovodja
SSKJ
SSKJ
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4652
- 4653
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- ...
- 5081
- Naslednja »
Število zadetkov: 101615
Dostopnost