Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
volíti vólim nedov. in dov. (ī ọ́) 
  1. 1. organizirano izražati svojo odločitev o kandidatu
    1. a) za določeno funkcijo, nalogo: voliti delegate, odbornike, sodnika; voliti v skupščino; voliti koga za predsednika; voliti z dviganjem rok, listki / voliti komunistično, socialistično stranko
    2. b) za določen naslov: voliti akademika; voliti univerzitetne učitelje / po preteku določenega roka koga ponovno voliti
  2. 2. jur. v oporoki zapuščati kaj fizični ali pravni osebi, ne da bi jo postavil za dediča: voliti komu denar, hišo / voliti v oporoki, z oporoko
  3. 3. star. izbirati: nasprotnik naj voli orožje za dvoboj / voliti med življenjem in smrtjo
     
    dame volijo v meščanskem okolju, spoštljivo, pri plesu za enega ali več plesov imajo pravico si same izbrati plesalca
    vóljen -a -o: voljeni funkcionarji; biti voljen za štiri leta
SSKJ
volitíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. hoten, voljen: volitivne duševne funkcije; emotiven, kognitiven in volitiven / volitivni jaz
SSKJ
volítven -a -o prid. (ȋ) star. volilen: volitvena enota / volitveni govori
SSKJ
volívec -vca (ȋ) kdor ima pravico voliti: izbrisati, vpisati volivca; seznam, zbor volivcev
// kdor voli: volivci so oddajali glasovnice
SSKJ
volívka -e ž (ȋ) ženska oblika od volivec: volivci in volivke
SSKJ
vólja -e ž (ọ́) 
  1. 1. sposobnost hotenja: človek ima um in voljo; krepiti, razvijati, utrjevati voljo; ekspr. zlomiti komu voljo; slabotna, trdna volja; človek močne, ekspr. železne volje / nima lastne volje ni samostojen v odločanju
    // svobodna volja
    // ekspr., navadno s prilastkom človek glede na to sposobnost: oditi mora, to je ukaz najvišje volje
  2. 2. pripravljenost prizadevati si za kaj: ko si je odpočil, se mu je vrnila tudi volja; po uspehu je spet dobil voljo do dela; nerazumevanje učiteljev mu jemlje voljo do učenja; vzbuditi v kom voljo do česa; delati brez volje, z veliko voljo / nimam volje, da bi šel ne ljubi se mi iti
    // pokazati dobro voljo pripravljenost za kaj; nisem pri volji za delo razpoložen; ni bil pri volji to narediti ni maral; ekspr. kljub najboljši volji vam ne morem pomagati kljub veliki pripravljenosti
    // v povedno-prislovni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku izraža pozitiven odnos do kakega dejanja: če vas je volja, pa začnimo; naj gre, kogar je volja kdor hoče; iron. prav volja me je prepirati se
  3. 3. kar kdo hoče, da se uresniči: to je bila očetova volja; izpolniti voljo koga; vsiliti komu svojo voljo; delati proti volji koga; vztrajati pri svoji volji; to se je zgodilo proti moji volji ne da bi hotel
    // knjiž. ženin in nevesta sta izrekla svojo voljo / v krščanstvu: naj se zgodi božja volja; vdati se v božjo voljo / delati, živeti po svoji volji kakor kdo hoče
  4. 4. s prilastkom razpoloženje, čustveno stanje: dobra, slaba volja ga je minila, prevzela / biti dobre, ekspr. kisle volje; spraviti koga v dobro, slabo voljo / ljudje dobre, knjiž. blage volje dobri, plemeniti ljudje
  5. 5. v prislovni rabi, navadno v zvezi na voljo na razpolago: v taborišču ni bilo hrane na voljo; tam je vsega na voljo
  6. 6. zastar., v prislovni rabi, v zvezi za voljo na ljubo: narediti kaj prijatelju za voljo
    // v predložni rabi zaradi, zavoljo: ne piti za zdravja voljo / za tega voljo ne bodi hud zato
  7. 7. v medmetni rabi, navadno v zvezi za božjo voljo izraža
    1. a) strah, vznemirjenje, obup: za božjo, pog. kriščevo voljo, saj ga boš ubil; za božjo voljo, vzklikne mati
    2. b) začudenje, presenečenje: za božjo voljo, ali ste že nazaj
    3. c) svarilo, prepoved, opozorilo: ne govori tega, za božjo voljo; pog. za sveto kriščevo voljo, ne bodi tak
    4. č) nejevoljo, nestrpnost: za božjo voljo, saj ne gori voda
    5. d) podkrepitev, poudarek: pojdi, za božjo voljo; za božjo voljo, rešite ga
      ● 
      izdelek je kupcem na voljo se prodaja; ni mi po volji, da si tak ne maram; to mi ni po volji mi ne ustreza; pridem, če bo božja volja v krščanskem okolju če se mi ne zgodi kaj, na kar ne morem vplivati; ekspr. za božjo voljo prositi koga, naj pomaga zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; dati, narediti iz dobre volje prostovoljno; ekspr. znamenje dobre volje znamenje, ki kaže, da se hoče, želi dobro; drage, rade volje narediti z veseljem, prostovoljno; najej se do mile volje, po mili volji kolikor hočeš; delati s kom po mili volji kakor se hoče; star. narediti kaj iz proste volje svobodno, brez prisile; star. iz svoje volje se učiti latinščine prostovoljno
      ♦ 
      filoz. volja do moči; jur. pogodbena, poslovna volja; večinska volja; izjava volje; misija dobre volje delegacija, ki jo pošlje kaka država v drugo, da izboljša medsebojne odnose
Svetokriški
volja -e ž volja: taku nej ſe ysde tvoia S: vola im. ed. ǀ vaſha boganarodnost, inu huda vola im. ed. vam neperpusti dobriga ſturiti ǀ en dan hozheo dobre vole rod. ed. biti, inu v'lushtah tiga meſsa dopernesti ǀ kejkaj krivizhniga, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole rod. ed. ǀ njemu oblubi is ſuoje fraij, inu dobre vuole rod. ed. vſe poverniti ǀ shraj nepomeni boj, inu vojsko, ampak pomeni de ſo dobre volè rod. ed. ǀ ſo bilij dobre vola rod. ed., inu polovizo pijani ǀ anaimoſe vſiga tiga, kar je Boshy voli daj. ed. ſuper ǀ Aku ti suestu s. sapuvidi, dershish inu volo tož. ed. Boshjo dopolnesh ǀ on je to sheno napraulal, inu shenkinge oblubil, aku bo njegovo volo tož. ed. doperneſla ǀ is Serza ſe v' volo tož. ed. Boshjo poda ǀ nikar njega S. vola tož. ed. temuzh hudizavo doperneſsete ǀ nihdar ſvojo volò tož. ed. nespremenij ǀ k'sadnimu je bila niemu nije nezhisto lubesan resodela, inu proſsila de bi nije vola tož. ed. ſturil ǀ je treba v'volo tož. ed. Boshijo ſe podati ǀ Pridigarij nimaio po shejli teh ludij pridigat ampak pò voli mest. ed. S. Duha ǀ mu rezhe de bi imel ta lepi ſad po suoij dobri voli mest. ed. useti ǀ aku hozhes umojſtrit, inu premagat tuojo jeſo, inu meſſene pozhutke, ſakaj letu ſtoij v'tuoj frai uoli mest. ed. ǀ Ie rejs, de s'mozhnimi ketenami ſim h'grehu perveſan, ali lete ketene ſam ſim s'mojo volo or. ed. ſturil ǀ vezhkrat je shal k'ſpuvidi s'volo or. ed. ta greh ſpovedat ǀ kateri misli shlushit Bogu, inu hudizhu, kir ſvoje greshne vole tož. mn. dopolni za tega voljo zato: sa tiga volo Bug naſs je taku mozhnu lubil ǀ sa tiga vola vſy ſe ſo njemu perklainali ǀ ſa tigo volo ſam ſebe s'ſtrupam je bil umuril ǀ satiga volo sbere eniga vuzheniga, inu saſtopniga Præcepteria ǀ ſatiga volo Papesh Gregorius XIII. je djal ǀ Satigo volo krail je bil Joſepha zhes vſe AEgypterske Firshte polsdignil ǀ Satega vola poite, vuzhite vſe ludij za + tož. svoj. prid./zaim. + voljo na ljubo, zaradi: ſo leto proſsili de bi imela sa Boshijo volo odpustiti ǀ vſe teshave, inu supernosti sa Boshjo volo premagaio ǀ sa Christuſhavo volo je bil odpustil ſvoim puntarskom Purgariom ǀ nej ſi zhastil taistiga Boga, kateri sa tuoio vola s'Nebes je na semlo prishal ǀ veno tako nevarnost sa eniga hlapza volo ſe je podal ǀ sa vashih grehou vola, vasha dusha je Boga sgubila ǀ na meiſti teh shtrikou, inu ketn s' katerimi je bil ſa nasho volo svesan ǀ sa kateriga volotulikajn ſvetnikou milu plakaio za voljo tega zato: sa volo tiga je v'Nebu shal, de bi nam pomagal ǀ Sa volo tiga s. Duh s' kusi usta zacharia Preroka pravi ǀ Sa volotiga S. Baſilius je imal vrshoh rezhi
Svetokriški
voljan -ljna prid. 1. voljan, vdan: aku sapoveish de moja dusha ſe ima lozhit od teleſſa, ſim volan im. ed. m, inu perpraulen ǀ vſim sapuvidam ſvoje Priorze volna im. ed. ž, inu pokorna je bila 2. prostovoljen: yh pele v' Paradish tiga Svetiga Kloshtra, is kateriga ſverajo shtery shlahtni ſtudenizi, namrezh te shtery Svete oblube, pokorszhina, volnu im. ed. s bushtvu, zhiſtoſt, inu Klauſura ǀ Ah letu pride od ſame volne rod. ed. ž dobrute boshie ǀ G.c Bug skuſi ſvojo volno tož. ed. ž dobruto nas je odlozhil od teh nevernih ǀ bodimo niemu volni im. mn. m, inu pokorni ves voljni vesoljni, celoten: vus volni im. ed. m svejt ſe zhudi, ter pravi ǀ vezh sta vredna ta dva danara, tu je ta zhloveska, inu Boshja natura Christuſa Iesusa ſynu Boshiga, katere ſe najdeio v'S. Rus. T. kakor vus uolni im. ed. m ſuejt ǀ letu tudi je bilu pogublejne vſiga volniga rod. ed. m ſvèta ǀ veliku veſselje je perneslu vſimu volnimu daj. ed. m ſvejtu ǀ s'eno ſamo beſedo je stuaril vus volni tož. ed. m ſvejt ǀ Veſselili ſe ſo Adam, inu Eva, Kateri vus volni tož. ed. m zhloveski Spol s'kusi nijh pregreho, inu nepokorshino v'pogublejne ſo bilij perpravili ǀ Enimu drugimu sapovej s'uodò vus'volni tož. ed. m ſvejt potopiti, inu konzhati
SSKJ
vóljen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na voljo: voljne, čustvene in razumske značilnosti / voljno dejanje
 
jur. voljna sposobnost sposobnost osebe, ki ima za pravna dejanja potrebno voljo
SSKJ
vóljen in volján vóljna -o tudi -ó prid., vóljnejši (ọ́ ȃ ọ̄) 
  1. 1. ki se zaradi mehkosti da upogibati, pregibati: pregnesti kit, da postane voljen; voljna šiba; kože dolgo namakajo, da postanejo voljne / spekla je voljen kruh kruh, ki se pri ugrizu takoj odlomi od kosa in se pri tem ne drobi
    // ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: voljni lasje; voljno blago; po takem pranju je perilo voljno / mehek in voljen otip
  2. 2. v povedni rabi, z nedoločnikom ki ima voljo, je pripravljen za kaj: biti voljen delati, pomagati; niso voljni spreminjati kaj; elipt.: če si voljen, pa začniva; naj bo, je rekel voljen
  3. 3. nar. pripraven, sposoben: iskati pridne in voljne delavce; biti voljen za vse
  4. 4. nar. mil, blag: imeti voljen glas / voljna zima; voljno vreme
    ● 
    zastar. biti na vsem voljnem svetu sam popolnoma sam; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; zastar. biti voljen svojih križev voljno, vdano jih nositi; ekspr. jezik je postal pesniku voljno orodje lahko je z njim izražal, kar je hotel, želel; nar. žganje je voljno (za piti) uležano, ne ostro
    vóljno tudi voljnó prisl.: voljno izpolnjevati ukaze; voljno trpeti / kot povelje voljno izraža dovoljenje zapustiti vojaško urejeno vrsto; na mestu voljno izraža dovoljenje, da se v vojaško urejeni vrsti sme stati po lastni volji, sproščeno
     
    žarg. zadeva je zame končana in voljno poudarja dokončnost dejstva
SSKJ
voljera gl. voliera 
SSKJ
vóljica -e ž (ọ́) ekspr. manjšalnica od volja: vaša voljica je, če to naredite / v hiši je bila spet dobra voljica
SSKJ
voljív -a -o prid. (ī í) ki se da, sme voliti: voljivi delegati, predstavniki
SSKJ
voljívost -i ž (í) dejstvo, da se kdo da, sme voliti: nazadovoljni kmetje so zahtevali voljivost župnikov
Svetokriški
voljno prisl. voljno, rade volje: rat, inu volnu h'temu pervolj ǀ kadar bi bil mogal pres ſpiſhe bi bil volnu ſtal ǀ kulikain mrasa, inu urozhine volnu, inu s'veſseljam je prenesla ǀ de en Tat, en Rasbojnik bi ſam od ſebevolnu v' roke tyh berizhou, inu rabelnou ſe podal
SSKJ
vóljnost -i ž (ọ́) lastnost, značilnost voljnega: voljnost kože / pokazati voljnost pomagati; voljnost ljudi za delo
Svetokriški
voljnost ž vdanost: je sapovedal, de sledni ima po ſvoim ſtanu ſad perneſti … Ta Duhouni ſvetoſt … Ti bolni volnoſt tož. ed. (V, 411)
SSKJ
vólk -a [u̯km, mn. volkóvi, im. mn. stil. volcjé (ọ̑) 
  1. 1. psu podobna zver z rumenkasto ali rjavkasto sivim kožuhom: volk je napadel, raztrgal jagnje; ekspr. volk kolje, mesari; volk tuli, zavija; krdelo volkov; lov na volka; bojevati se kot volk krvoločno, divje; jesti kot volk hlastno; z velikim tekom; krvoločen, požrešen kot volk; lačen kot volk / volk samotar / sivi volk
    // volčji samec: volk in volkulja
  2. 2. slabš. krvoločen, neusmiljen človek: oni so volkovi, ne ljudje / vdor hitlerjevskih volkov vojakov
    // človeški volkovi
  3. 3. slabš., navadno s prilastkom pohlepen, brezobziren človek: imeli so jih za grabežljive volkove / borzni, poslovni volkovi; nenasitni kapitalistični volkovi
  4. 4. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na izraža, da kdo čuti, ima strastno željo po čem: prijatelj je volk na gobe, meso / biti volk na denar
  5. 5. igr., v zvezi volk in ovce igra z navadno dvajsetimi kamenčki, fižoli, ki jih je treba spraviti v nasprotni del igralnega polja, ki ga varujeta drugobarvna kamenčka, fižola: igrati (se) volka in ovce
    // vsak od dveh drugobarvnih kamenčkov, fižolov te igre: volk požre, preskoči ovco
  6. 6. vnetje kože zaradi drgnjenja in znojenja, nečistoče, zlasti na dotikajočih se kožnih gubah: od hoje, jahanja dobiti volka
  7. 7. nestrok. zaradi stika z ocetno kislino nastala zelena prevleka na bakru, strok. bazični bakrov acetat: na bakru se je naredil volk; bakreni deli so zeleni od volka / bakreni, zeleni volk
  8. 8. žarg., muz. nečist, hreščeč zven godal: preprečiti volka z igranjem istega tona na sosednji struni / kvintni volk; volk na violini
    ● 
    ekspr. narediti tako, da bo volk sit in koza cela da bo prav za obe strani; nar. na kosi se naredi volk črna prevleka iz strjenih sokov trav; ekspr. dati volku ovce pasti dati komu kaj, kar želi uničiti, česar se želi polastiti; nar. on je volka srečal je hripav; nar. hišni volk hišna goba; ekspr. kapitan je star morski volk preizkušen, neustrašen pomorščak; ekspr. to je volk v ovčji koži slab človek, ki se dela, kaže dobrega, plemenitega; mi o volku, volk iz gozda vzklik ob nepričakovanem prihodu koga, o katerem se pravkar govori; preg. kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti kdor je v družbi z moralno negativnimi osebami, mora tem prilagoditi svoje izjave, ravnanje; preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva; preg. človek človeku volk v določenih okoliščinah se ljudje zelo sovražijo
    ♦ 
    bot. volk trava s ščetinastimi listi in vijoličastimi klaski, Nardus stricta; zeleni volk užitna lističasta goba z modro zeleno lepljivo sluzjo na klobuku; zelenkasta strniščnica; etn. volk grabljam, glavniku podobna priprava za česanje slame za škopo; poditi volka v Kanalski dolini, na praznik svetih treh kraljev zvoniti s pastirskimi zvonci in tuliti, da se vasi naslednje leto ne približa nobena zver; mont. volk nekdaj kepa železa, pridobljena s taljenjem; tekst. volk stroj, ki ima boben z zelo grobimi zobmi, klini; zool. sinji morski volk sinji som; polarni volk; prerijski volk kojot
Svetokriški
volk -a m volk: vouk im. ed. je njemu ouzhizo vſel ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuok im. ed. tulit, Kazha shvishgat ǀ vuouk im. ed. vam reſtarga shivino ǀ nebodite kakor uni uouk im. ed., od katiriga pishe Cardinal Bellarminus ǀ sturij Kakor volk im. ed. Kateri ouzhizo prezej sa urat popade ǀ Lev je leshal per jelenu, metved per volu, voulk im. ed. per auzhizi ǀ Paſter to veliko shkodo, inu golufio tiga vouka rod. ed. samerka ǀ v'oblast tega paklenskiga volka rod. ed. ſi padla ǀ vuprasha vouka tož. ed., kaj ſe njemu sdi ǀ ouzhiza kakor vidi volka tož. ed. ſe prestrashi ǀ poklizhe taiſtiga voukà tož. ed., ter mozhnu ga krega ǀ kokush je per leſizi ſtala, auzhiza per volku mest. ed. ǀ je bil reshil taiſtu nedolshnu Jagnizhe pred tem poshreshnem voukam or. ed. ǀ jeſt ſim vſelej ſe pofliſſal, kakor en duhouni Paſtir moje podvarshene ouzhize vishat na pot Nebeskiga Krajleſtva, inu yh varvat pred tem paklenskem vonkam or. ed. ǀ dua vuouKa im. dv. perpudè eniga jelena ǀ kadar bi taiſto vouzhje im. mn. neshli bi jo reſtargali ǀ ſò na Chriſtuſa planili, kakor vſtekli vouzhie im. mn. na tu nedolshnu jagnizhe ǀ de ti poshreshni volzhje im. mn. jo nereſtargaio ǀ najde to sgubleno ouzhizo, katiro ſo bily poshreshni vouzije im. mn. obſuli ǀ kakor de bi otrozy ſe jokali, pſy laiali, mazhke maukale, ouze beukale, voli mukali, vuzhje im. mn. tulili ǀ de bi ty paklensky volky im. mn. reſtargali te greshne dushe ǀ v' kardeli teh poshreshnih voukou rod. mn. ǀ sdaj ſi pershlu v' peſtje tem vſteklem uoukom daj. mn. ǀ Vniga reuniga Mosha, inu sheno od Katerih pishe Baronius je bil oſkerbel s'Kusi te poshreshne vuoukè tož. mn.
SSKJ
volkáč -a [u̯k(á) 
  1. 1. ekspr. volk: volkač je spet raztrgal jagnje
  2. 2. redko nemški ovčar: lajanje volkača
Število zadetkov: 101615