Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
nedostájati -am nedov. (ā) zastar. manjkati, primanjkovati: za tako trditev mu nedostaja dokazov
SSKJ
nedostátek -tka (ȃ) zastar. pomanjkljivost: odpraviti nedostatke; delo je polno nedostatkov
// pomanjkanje, manjkanje: bolezen zaradi nedostatka vitaminov
SSKJ
nedostáten -tna -o prid. (ā) zastar. pomanjkljiv, nepopoln: nedostatni podatki; navodila so bila nedostatna
SSKJ
nedostátnost -i ž (ā) zastar. pomanjkljivost, nepopolnost: prikazali so nedostatnost take rešitve
SSKJ
nèdostavljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da dostaviti: nedostavljiva pošiljka
SSKJ
nèdostojánstven -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki mu manjka dostojanstvenosti, dostojanstva: nedostojanstven človek / ekspr. odšel je s prav nedostojanstveno naglico
SSKJ
nèdostójen -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki mu manjka dostojnosti, vljudnosti: predrzen in nedostojen človek / nedostojni izrazi
SSKJ
nêdostójnež -a (ȅ-ọ̑) ekspr. nedostojen človek: izogibal se je tistih predrznih nedostojnežev
SSKJ
nèdostójnost -i ž (ȅ-ọ́) nedostojno vedenje, ravnanje: s svojo nedostojnostjo je ustvarjal mučno razpoloženje / nedostojnost govorjenja
SSKJ
nèdostópen tudi nèdostôpen -pna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 
  1. 1. ki ni dostopen: koča je bila zaradi visokega snega nedostopna; nedostopno zemljišče / potrebno gradivo mu je bilo nedostopno / nedostopne cene / jezik v razpravi je skoraj nedostopen / nedostopen je za vsak nasvet nedovzeten
  2. 2. ki ne kaže prijaznosti, dobrohotnosti v občevanju z ljudmi: zelo nedostopen človek je; postal je tog in nedostopen / nedostopen izraz na obrazu
SSKJ
nèdostópnost tudi nèdostôpnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost, značilnost nedostopnega: nedostopnost zemljišča / nedostopnost listin, virov / njegova nedostopnost za kritiko mu ne bo v korist nedovzetnost
// dekletova nedostopnost mu je jemala pogum
SSKJ
nèdoštudíran -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni doštudiral: nedoštudiran sin / nedoštudiran pravnik
SSKJ
nèdotakljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) 
  1. 1. ki se ne sme odvzeti, zmanjšati: nedotakljiva lastnina / nedotakljivo ozemlje; pren. nedotakljiv vzor; vznes. nedotakljive svetinje
    // ki se ne sme kratiti, omejevati: nedotakljive pravice; osebna svoboda je nedotakljiva
  2. 2. knjiž., ekspr. nedostopen, nepopustljiv: bila je hladna, nedotakljiva
  3. 3. jur. ki ima pravico biti izvzet iz oblasti določenih zakonov: poslanci veljajo za nedotakljive / nedotakljivi arhivi
    nèdotakljívi -a -o sam.: brahmani in nedotakljivi v Indiji pripadniki najnižjega družbenega sloja, ki je zunaj sistema kast; v vsakem človeku je nekaj nedotakljivega
SSKJ
nèdotakljívost -i ž (ȅ-í) 
  1. 1. lastnost, značilnost nedotakljivega: nedotakljivost lastnine / ozemeljska nedotakljivost; nedotakljivost mej / nedotakljivost osebne svobode
  2. 2. jur. pravica izvzetosti iz oblasti določenih zakonov: kršiti nedotakljivost / diplomatska nedotakljivost
SSKJ
nèdotáknjen -a -o prid. (ȅ-ánav. ekspr.  
  1. 1. ohranjen v prvotnem stanju: nedotaknjen sneg / nedotaknjena narava, zemlja
    // navadno v povedni rabi ki je ostal v nespremenjenem položaju ali obliki: časopis je ležal nedotaknjen pred vrati; postelja je ostala nedotaknjena
  2. 2. ki mu od prvotnega obsega (še) nič ne manjka: ena od skrinj je še polna in nedotaknjena / kosilo je pustil nedotaknjeno na mizi
    // ki ni poškodovan; cel: hiše so vse porušene, most pa je ostal nedotaknjen
    ● 
    knjiž. nedotaknjen značaj čist; knjiž. nedotaknjeno dekle nedolžno
SSKJ
nèdotáknjenost -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nedotaknjenega: varovati nedotaknjenost narave
 
knjiž. dekliška nedotaknjenost nedolžnost
SSKJ
nedotíka -e ž (ȋ) bot. divja ali kulturna rastlina z rumenimi ali rdečimi cveti, Impatiens: drobnocvetna nedotika
SSKJ
nèdoúmen -mna -o prid. (ȅ-ú ȅ-ū) knjiž. nedoumljiv: nedoumne besede, misli / nedoumno sovraštvo, veselje
    nèdoúmno prisl.: nedoumno skrivnosten pojav
SSKJ
nèdoumévanje -a (ȅ-ẹ́) knjiž. stanje brez doumevanja: začudenje se je stopnjevalo v nedoumevanje / nedoumevanje problema
SSKJ
nèdoúmljen -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni doumljen: nedoumljeno bistvo vprašanja / nedoumljena umetniška osebnost
Število zadetkov: 132775