zaróta -e ž (ọ̑) tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti: režim je zaroto pravočasno odkril; pripravljati zaroto; ekspr. vplesti koga v zaroto; sodelovati v zaroti proti kralju
// ekspr. tajen dogovor, načrt za nasprotovanje komu, zvijačno, zahrbtno dejanje proti komu: sosedi so kovali zaroto proti njemu / zarota otrok proti staršem
Zadetki iskanja
SSKJ
SSKJ
zarotílen -lna -o prid. (ȋ) po ljudskem verovanju s katerim se zaroti: zarotilne besede / zarotilni obrazci zarotitveni obrazci
♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha
♦ rel. zarotilna molitev molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha
SSKJ
zarotítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zarotiti: zarotitev tovariša, naj ga reši / zarotitev vseh sil sveta / zamrmrati zarotitev zarotitveni obrazec
SSKJ
zarotíti -ím dov., zarótil (ī í)
- 1. nav. ekspr. sklicujoč se na kaj zaprositi: zarotim te na tvoje poštenje in ljubezen, da o tem ne govoriš / zarotila jih je, naj bodo mirni proseče rekla
- 2. po ljudskem verovanju izgovoriti določene besede, narediti določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: znal je zarotiti hudo uro; zarotiti zlo usodo
// začarati: čarovnica ga je zarotila v kamen
- zarotíti se knjiž. priseči, zakleti se: oče se je zarotil, da sinu ne bo prepustil kmetije; zarotil se je, da nikoli več ne bo šel v gostilno
● vse se je zarotilo proti njemu vse okoliščine so zares neugodne, vsi mu nasprotujejo; zastar. zarotili so se zoper vse, kar je tujega trdno so sklenili tujemu nasprotovati, tuje iztrebljati
SSKJ
zarotítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zarotitev: zarotitveno petje / zarotitveni izreki, obrazci
SSKJ
SSKJ
zarótnik -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja; odkriti zarotnike; proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu
SSKJ
zarótniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zarotnike ali zarotništvo: zarotniška organizacija, skupina / zarotniške metode / ekspr. zarotniški pogled skrivno sporazumevajoč
- zarótniško prisl.: zarotniško delovati
SSKJ
zarótništvo -a s (ọ̑) nav. ekspr. mišljenje, delovanje, ravnanje zarotnikov: obtožiti koga zarotništva; zagovarjati se zaradi zarotništva / politično zarotništvo
SSKJ
zarotoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: zarotovalec ni imel več moči / zarotovalec zla
SSKJ
zarotovánje -a s (ȃ)
- 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure
// besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje - 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja
// molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja
SSKJ
zaroženéti -ím dov. (ẹ́ í) poroženeti: gornja plast kože zaroženi
- zaroženèl in zaroženél -éla -o: zaroženeli nohti
SSKJ
zarožljáti -ám dov. (á ȃ) dati nizke, zveneče glasove: ključi so zarožljali v vratih; veriga je zarožljala / ekspr. kamenje je zarožljalo po strmini začelo rožljaje padati
// povzročiti nizke, zveneče glasove: zarožljati s priborom
● ekspr. zarožljati z orožjem zagroziti z vojno
// povzročiti nizke, zveneče glasove: zarožljati s priborom
● ekspr. zarožljati z orožjem zagroziti z vojno
SSKJ
zarubíti in zarúbiti -im dov. (ī ú) opraviti rubež: zarubiti posestvo, premoženje / zarubiti dolžnika
- zarúbljen -a -o: zarubljena hiša
SSKJ
SSKJ
zarúkan -a -o prid. (ȗ) nižje pog. zabit, neumen: ker je zarukan, je lažem verjel / kot psovka tepec zarukani
SSKJ
SSKJ
SSKJ
zarúkati -am dov. (ū) lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom: jelen je zarukal
// s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali
// s trobljenjem na rog privabiti jelena: lovci v gozdu so zarukali
SSKJ
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 4654
- 4655
- 4656
- 4657
- 4658
- 4659
- 4660
- ...
- 4856
- Naslednja »
Število zadetkov: 97120
Dostopnost