Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
zarumenéti -ím dov. (ẹ́ í) 
  1. 1. postati rumen: drevje je hitro zarumenelo / ko moka zarumeni, dodamo še čebulo
  2. 2. knjiž. rumeno se odraziti, pokazati: na ovinku so čisto blizu sredi borov zarumenele leske
    zarumenèl in zarumenél -éla -o: zarumenela skorja kruha; zarumenelo listje
SSKJ
zarumeníti -ím dov., zaruménil (ī í) s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno: zarumeniti čebulo, moko; zarumeniti kaj na masti, v pečici
    zarumeníti se knjiž.  
    1. 1. rumeno se odraziti, pokazati: ob jezeru so se zarumenile stare vile
    2. 2. postati rumen, svetel: obzorje se je zarumenilo
    zarumenjèn -êna -o: zarumenjena čebula
SSKJ
zasáčiti -im dov. (ā ȃ) 
  1. 1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju: zasačiti vlomilca; zasačiti učenca pri prepisovanju / zasačiti živino v detelji / zasačiti ljubimca pri ženi / zasačiti koga na laži
  2. 2. zastar. ujeti, uloviti: zasačiti pajka, zajca / tatu so dolgo iskali, pa ga niso zasačili / zasačiti koga v svoje mreže
  3. 3. zastar. odkriti, najti: stikal je po hiši, da bi zasačil kak plen / oko zasači gnezdo
  4. 4. star. dobiti, presenetiti: ladjo je zasačil vihar / smrt ga je zasačila v valovih
    zasáčiti se ekspr.  nepričakovano zavedeti se česa: zasačiti se pri čudni misli; zasačil se je, da kar naprej misli nanjo
    zasáčen -a -o: zasačen tat; biti zasačen pri laži
SSKJ
zasàd -áda m (ȁ á) 
  1. 1. zastar. nasad: posekati zasad; brezov, lipov zasad
  2. 2. redko zasaditev: pripraviti trte za zasad
SSKJ
zasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zasaditi: zasaditev zemljišča z novimi sadnimi vrstami / zasaditev vinograda
● zastar. pognojiti nove zasaditve nasade
SSKJ
zasadíti -ím dov., zasádil (ī í) 
  1. 1. s sajenjem narediti, da kaka površina ni prazna: zasaditi njivo s krompirjem / zasaditi ulico s kostanji
    // s sajenjem narediti, da začne kje kaj rasti: zasaditi drevje, rože / zasaditi vinograd; pren. oblast je zasadila svojo ideologijo v mišljenje mnogih ljudi
  2. 2. narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: zasaditi motiko v zemljo / jezno mu je zasadila nohte v obraz; ekspr. zasaditi zobe v hruško; pren. zasaditi oster pogled v koga
    // narediti, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasaditi oporni kol poleg mladega drevesa; zasaditi sekiro v tnalo; zasaditi zastavo pred šotor
    ●     zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. zasaditi komu nož v srce zelo prizadeti koga; ekspr. na novo odkritem otoku so zasadili svojo zastavo v znamenje svoje navzočnosti, oblasti na otoku so namestili svojo zastavo; zastar. zasaditi koga za mizo posaditi
    zasadíti se z ostrim, koničastim delom priti v kaj in tam ostati: kremplji so se zasadili v žrtev; trnek se je ribi zasadil v grlo; močno je zagnal nož, da se je globoko zasadil v mizo / ekspr. noge so se mu zasadile v mehko zemljo; pren. očitki so se mu zasadili v srce
    zasajèn -êna -o: globoko zasajen mejnik; s krompirjem zasajena njiva; v srce zasajena žalost
SSKJ
zasájanje -a s (á) glagolnik od zasajati: zasajanje njiv s krmnimi rastlinami / zasajanje vinske trte
SSKJ
zasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. s sajenjem delati, da kaka površina ni prazna: zasajati njive s krompirjem
    // s sajenjem delati, da začenja kje kaj rasti: zasajati trte, vrtnice; živa meja se zasaja v dveh vrstah / zasajati gozdove, vinograde; pren. zasajati ljubezen v mlada srca
  2. 2. delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj: neutrudno zasajati kramp, motiko v ilovnato zemljo / ekspr. zasajati vesla v gladino
    // delati, da kaj z ostrim, koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zasajati drogove, kole; delavci zasajajo lopate v tla in odhajajo
    zasájati se z ostrim, koničastim delom prihajati v kaj in tam ostati: nož se je počasi zasajal v les; brana se pod težo zasaja v zemljo
SSKJ
zasánjanec -nca m (á) ekspr. zasanjan človek: zasanjancu je prizor vznemiril domišljijo
SSKJ
zasánjanost -i ž (á) stanje zasanjanega človeka: zdramiti koga iz zasanjanosti / zasanjanost v drugo življenje / zasanjanost oči
SSKJ
zasanjáriti -im dov. (á ȃ) ekspr. začeti sanjariti: zasanjariti o novem življenju
SSKJ
zasánjati -am dov. (á) 
  1. 1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje
  2. 2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti
    ●     ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril
    zasánjati se ekspr.  priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost
    zasánjan -a -o: zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči
    ●     ekspr., redko zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati
SSKJ
zasávski -a -o prid. (á) nanašajoč se na Zasavje: zasavske ceste / zasavski premogovniki
♦ bot. zasavska konopnica rastlina z deljenimi listi, belimi cveti v socvetju in črno vijoličastimi prašnicami, Dentaria trifolia
SSKJ
zasében -bna -o prid. (ẹ̑) 
  1. 1. ki je last posameznika, posameznikov: zasebna gostilna; zasebno premoženje / najeti zasebno sobo sobo pri osebi, ki se ne ukvarja poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob
    // nanašajoč se na posameznika, posameznike kot lastnika proizvajalnih sredstev: zasebna obrt; zasebna proizvodnja / zasebni delodajalec, obrtnik / zasebni sektor / ekspr. tovarna je v zasebnih rokah
    // namenjen uporabi, koristi določenega posameznika, določenih posameznikov: zasebna plaža / zasebna in javna uporaba
  2. 2. nanašajoč se na posameznika, posameznike in ne na družbeno skupnost: zasebne koristi, potrebe; delati kaj iz zasebne pobude; zasebna in družbena stran življenja / razstavljene slike so zasebna last / zasebna knjižnica; zasebna šola šola, ki jo ustanovi, vzdržuje zasebnik ali kako društvo
    // nanašajoč se na posameznika kot neuradno osebo: zaseben opravek; zasebni tajnik; pogovor predsednika s člani sveta je bil zaseben; zasebno in uradno mnenje; zasebno pismo; zasebno in javno življenje / službeni in zasebni naslov
    ♦     ekon. zasebna proizvodnja proizvodnja s proizvajalnimi sredstvi v zasebni lastnini; proizvodnja zasebnikov, zlasti obrtnikov; filoz. zaseben ki obstaja samo v odnosu do človeške zavesti; fin. zasebno posojilo posojilo, ki se najame pri zasebniku; jur. zasebni obisk obisk državnega ali strankarskega funkcionarja iz osebnih razlogov; zasebna tožba tožba za družbeno manj pomembna kazniva dejanja, pri katerih družba prepušča pregon prizadeti osebi; zasebno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; soc. zasebna lastnina lastninska pravica posameznika ali skupine do proizvajalnih sredstev
    zasébno prisl.: zasebno opravljanje zdravniškega poklica; zasebno povedati svoje mnenje; sam.: ločevati družbeno od zasebnega; povedati kaj zasebnega
SSKJ
zasébnica -e ž (ẹ̑) ženska oblika od zasebnik: zasebnica je odprla trgovino
SSKJ
zasébnik -a m (ẹ̑) 
  1. 1. kdor ima lastna proizvajalna sredstva in jih uporablja ter se s tem preživlja: gostilniško poslopje je kupil zasebnik / v hotelu in pri zasebnikih je dovolj prostih sob pri osebah, ki se ne ukvarjajo poklicno z gostinstvom, oddajanjem sob
    // delati kot zasebnik
  2. 2. posameznik kot neuradna oseba: naslovnik pisma je lahko zasebnik ali ustanova
SSKJ
zasébniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na zasebnike: zasebniška gospodarska dejavnost / zasebniška miselnost
SSKJ
zasébništvo -a s (ẹ̑) 
  1. 1. obstoj, dejavnost zasebnikov: podpirati zasebništvo; zadružništvo in zasebništvo
  2. 2. redko zasebniki: individualistična morala zasebništva
  3. 3. redko zasebno življenje, delovanje: umakniti se v zasebništvo
SSKJ
zasébnolastnínski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ) nanašajoč se na zasebno lastnino: zasebnolastninski odnosi / zasebnolastninska proizvodnja
SSKJ
zasébnopráven -vna -o prid. (ẹ̑-ā) nanašajoč se na zasebno pravo: zasebnopravno razmerje / zasebnopravni zakoni
Število zadetkov: 97120