Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
besédnik -a m (ẹ̑) knjiž.  
  1. 1. kdor govori komu v korist; zagovornik: izbral ga je za svojega besednika; tu stojim, da se dolžim in branim, sam svoj tožnik in sam besednik svoj (W. Shakespeare - O. Župančič)
    ♦     jur. besednik v fevdalizmu nepoklicni zastopnik stranke na sodišču
  2. 2. govornik: bil je izbran za besednika pri pogrebu / med nami je malo dobrih besednikov / otroci so ponavadi neugnani besedniki
  3. 3. kdor javno izraža, razširja kako idejo, nazor: besednik revolucije / narodov besednik
SSKJ
besednják -a m (á) 
  1. 1. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar: dvojezični, slikovni besednjak
  2. 2. nav. ed., redko besedni zaklad: svoj besednjak je obogatil s psovkami / beseda iz našega vsakdanjega besednjaka
SSKJ
besednjákar -ja m (ȃ) star. leksikograf, slovarnik: znan slovničar in besednjakar
SSKJ
besednjákarski -a -o (ȃ) pridevnik od besednjakar: besednjakarski nazori
SSKJ
besédnost -i ž (ẹ̑) knjiž. gostobesednost, zgovornost: nabreklost in besednost; baročna besednost
SSKJ
besédnovŕsten -tna -o prid. (ẹ̑-ȓ) nanašajoč se na besedno vrsto: besednovrstne značilnosti / besednovrstna razčlenitev besedila
SSKJ
besedolómen -mna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ne izpolni dane besede, obljube: to je besedolomen človek
SSKJ
besedolómstvo -a s (ọ̑) knjiž. neizpolnitev dane besede, obljube: sramotno besedolomstvo
SSKJ
besedoslóvje -a s (ọ̑) lingv. leksikologija, etimologija: slovansko besedoslovje
SSKJ
besedotvóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na besedotvorje: besedotvorni proces / besedotvorno obrazilo
SSKJ
besedotvórje -a s (ọ̑) lingv. tvorjenje in sestava besed: odkrivati zakone besedotvorja
// nauk o tem
SSKJ
besedoválec -lca [u̯c] m (ȃ) knjiž., redko govornik: besedovalci v javnosti / ozrl se je po besedovalcih
SSKJ
besedovánje -a s (ȃ) glagolnik od besedovati: kaj je treba toliko besedovanja! besedovanje o umetnosti / nepotrebno, prazno besedovanje / uči se umetnosti besedovanja govorništva
SSKJ
besedováti -újem tudi besédovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ̑) knjiž. pogovarjati se: stari so besedovali o vojni; dolgo v noč so besedovali o umetnosti / ekspr. ni da bi dosti besedoval o tem / star. sam s seboj beseduje govori
// redko govoričiti: Besedovala sta, da so se zvezde tresle, ali besede niso obrodile niti piškavega sadu (I. Cankar)
SSKJ
besedún -a m (ȗ) slabš. kdor dosti in vsebinsko prazno govori: ne poslušaj teh besedunov
SSKJ
bésemerski -a -o prid. (ẹ̑) metal., v zvezi besemerski konvertor ali besemerska peč s kislim, v ognju obstojnim gradivom obzidana peč za izdelovanje jekla iz surovega železa
SSKJ
bêsen in bésen -sna -o prid., bêsnejši in bésnejši (é ē; ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. jezen do skrajnosti: upravičeno je bila besna; besen na soseda / besen bik / besno rjovenje živine; pes je lajal kot besen; otepal je okoli sebe kot besen
  2. 2. ekspr. ki ima veliko hitrost, silovitost: zapodil je konja v besen galop; besni udarci; besno divjanje viharja / besno sovraštvo
    bêsno in bésno prisl.: besno streljati
SSKJ
besežé -ja m (ẹ̑) med. cepivo proti jetiki: cepljenje z besežejem
SSKJ
besežíranje -a s (ȋ) glagolnik od besežirati: množično besežiranje otrok
SSKJ
besežírati -am nedov. in dov. (ȋ) med. cepiti z besežejem: besežirati novorojenčke in šolske otroke
Število zadetkov: 97120