Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
zasmŕkati -am dov. (r̄ ŕ) večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos: zasmrkala je in potem so se ji ulile solze
// ekspr. zajokati: ko je zaslišala žalostno novico, je zasmrkala
SSKJ
zasmúčati -am in zasmúčati se -am se dov. (ȗ) zapeljati se na smučeh: v loku je zasmučal po hribu navzdol
SSKJ
zasnávljati -am nedov. (á) 
  1. 1. sestavljati, ustvarjati kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnavljati načrte / zasnavljati nove trgovske, znanstvene vezi
  2. 2. delati, izdelovati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: zasnavljati novo zgradbo
  3. 3. publ. postavljati, utemeljevati: avtor v svojem delu zasnavlja svojevrstno teorijo
SSKJ
zasnežíti -ím dov., zasnéžil (ī í) 
  1. 1. brezoseb. začeti snežiti: shladilo se je in zvečer je zasnežilo
  2. 2. brezoseb., preh. s snegom zakriti, prekriti: zasnežilo je ceste in polja
  3. 3. preh., publ. zakriti, prekriti z umetnim snegom: uspelo jim je zasnežiti smučišče
    zasnežèn -êna -o: zasneženi vrhovi gor; zasnežene ceste; zasnežena pokrajina
     
    ekspr. zasneženo zimsko jutro jutro z zasneženo pokrajino
SSKJ
zasnívati -am dov. (í) pesn. zasanjati, zasanjariti: zasnivati o prihodnji sreči
// zaspati: v hipu sta globoko zasnivala
● 
vznes. zasnivati večni sen umreti
SSKJ
zasnóva -e ž (ọ̑navadno s prilastkom  
  1. 1. začetna, nedokončna oblika česa: izdelati zasnovo govora, zbirke; predstaviti zasnovo novega modela letala; prvotna zasnova stavbe je že razvidna; geometrična, simetrična zasnova parka; vsebinska zasnova časopisa
  2. 2. biol. začetna oblika kakega organa v razvoju organizma: cvetna, listna zasnova; ličinka z zasnovami kril; zasnova možganov
    ♦ 
    biol. dedna zasnova gen; bot. semenska zasnova organ, iz katerega nastane seme; lit. zasnova uvodni del literarnega dela, ki nakazuje okoliščine, iz katerih dejanje nastaja; ekspozicija; muz. linearna zasnova pri kateri so glasovi melodično enakovredno, samostojno oblikovani
SSKJ
zasnovánost -i ž (á) lastnost, značilnost zasnovanega: primerjalna zasnovanost razprave / uspešna zasnovanost gospodarskih ukrepov / publ. teoriji manjka znanstvene zasnovanosti utemeljenosti
SSKJ
zasnovátelj -a (ȃ) knjiž. kdor kaj zasnuje: zasnovatelj zakonskega predloga / zasnovatelj upora pobudnik, začetnik
// bil je eden od glavnih zasnovateljev galerije ustanoviteljev
SSKJ
zasnováti -snújem dov., zasnovál (á ú) 
  1. 1. sestaviti, ustvariti kaj, navadno v začetni, nedokončni obliki: zasnovati govor, poročilo; zasnovati obliko modela
  2. 2. narediti, izdelati osnovni, temeljni načrt za kaj, osnutek česa: to napravo je zasnoval že pred leti; plakat je zasnoval znani oblikovalec / zasnovati program socialne reforme
  3. 3. publ. postaviti, utemeljiti: zasnoval je svoj nauk o prostoru; svojo teorijo je zasnoval na izsledkih predhodnikov
  4. 4. knjiž. ustanoviti: zasnovati društvo, podjetje
    zasnováti se nastati, pojaviti se v začetni, nedokončni obliki: v glavi se mu je zasnoval načrt
    zasnován -a -o: slabo zasnovan roman; na tradiciji zasnovana vzgoja
SSKJ
zasnubíti in zasnúbiti -im dov. (ī ú) 
  1. 1. predlagati ženski poroko s seboj: komaj sta se spoznala, jo je že zasnubil
    // etn. v prisotnosti spremljevalcev slovesno predlagati ženski poroko s seboj: prišli so, da jo zasnubijo
  2. 2. ekspr. (s prigovarjanjem) pridobiti ali poskusiti pridobiti: zasnubili so ga za ovaduha
SSKJ
zasnútek -tka (ȗ) navadno s prilastkom začetna, nedokončna oblika česa: ta slikarski zasnutek še vedno čaka na uresničitev; pripraviti zasnutek govora / opera je v zasnutku končana / izdelati zasnutek čistilne naprave osnutek, načrt
SSKJ
zasnúti -snújem dov. (ú) star. zaspati: zaprl je oči in naglo zasnul; zasnuti od utrujenosti / zasnuti trden sen
    zasnúl -a -o: zasnuli potniki
SSKJ
zasodíti in zasóditi -im dov., zasójen (ī ọ́) redko presoditi, pomisliti: zasodil je, da sta oba pojava povezana / po glasu je zasodil, da gre za mlajšo žensko
SSKJ
zasolíti -ím dov., zasólil (ī í) 
  1. 1. redko presoliti: jed je zasolila in prismodila
  2. 2. ekspr. dati čemu izrazite poteze, značilnosti: v članku duhovito zasoliti dogodke; zasoliti pripoved z ljudskimi izreki
  3. 3. ekspr., z dajalnikom narediti komu kaj neprijetnega: sosedje so mu radi kaj zasolili; ko pride čas, vam bom že zasolil / pog. nasprotniku jo je dobro zasolil
    ● 
    star. zasolil mu je klofuto dal klofuto; ekspr. prenočevanje so jim dobro zasolili zelo visoko zaračunali
    zasoljèn -êna -o: zasoljena jed; pripoved, zasoljena s kletvicami
     
    ekspr. zasoljene cene visoke; ekspr. zasoljene zgodbe duhovite, zbadljive; nespodobne
SSKJ
zasolzéti -ím [u̯zdov. (ẹ́ í) knjiž. zasolziti se: oči so ji zasolzele / zasolzeti od ganjenosti
    zasolzèl in zasolzél -éla -o: zasolzele oči
SSKJ
zasolzíti se -ím se [u̯zdov., zasólzil se (ī í) postati solzen: zaradi dima so se mu zasolzile oči
// ekspr. zajokati: zasolzili sta se in tolažili druga drugo
 
ekspr. ob ganljivih prizorih se jim je zasolzilo oko so zajokali
    zasolzíti knjiž.  zmočiti s solzami: zasolziti blazino / pogreb jim je zasolzil oči
    zasolzèn -êna -o: zasolzen obraz; biti žalosten in zasolzen
SSKJ
zasopéti -ím dov. (ẹ́ í) nar. zasopsti: v hlevu zasopi vol / zasopeti se pri hoji
    zasopèl -éla -o: vsa zasopela hiti dalje
SSKJ
zasopíhati -am dov. (í) 
  1. 1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti: zasopihati od jeze
  2. 2. ekspr. večkrat dati sopihanju podobne glasove: motor je zasopihal in ugasnil / mimo je zasopihal vlak sopihajoč pripeljal
    ● 
    ekspr. še ti veslaj, zasopiha sopihajoč reče
    zasopíhati se ekspr.  zasopsti se: zasopihati se pri delu
    zasopíhan -a -o: zasopihan nosač; zasopihani smo prišli na vrh
SSKJ
zasopíti -ím dov., zasópil (ī í) zasopsti: hoja v hrib me zasopi / kljub hitri hoji se ni zasopil
    zasopljèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zasopiti: zasopljen tekač; biti zasopljen od hitre hoje
    2. 2. ki kaže, izraža zasoplost: zasopljeni obrazi ljudi / zasopljeno dihanje; prisl.: zasopljeno dihati, pripovedovati
Bovški
zasopiti dov.
Število zadetkov: 97219