Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
zatéti -tnèm dov., zatél; nam. zatét in zatèt (ẹ́ ȅ) star.  
  1. 1. dobiti, ujeti: zateti sovražnega vojaka; ko ga zatnem, ga bom kaznoval / zateti ribo, zajca / zateti koga pri kraji zalotiti, zasačiti
  2. 2. dobiti, najti: zatel ga je v pogovoru s sosedo / zatel jo je samo v sobi in jo ogovoril naletel nanjo, jo srečal
  3. 3. dobiti, presenetiti: mrak, noč zatne popotnika / sredi dela ga je zatela smrt je umrl
    ●     star. zatela ga je nesreča doletela; star. med branjem ga je zatel spanec je zaspal
SSKJ
zatézanje -a s (ẹ̄) 
  1. 1. zategovanje: zatezanje žice; zatezanje in popuščanje / zatezanje petelj pri pletenju / zatezanje besed
  2. 2. knjiž. zavlačevanje, odlašanje: zatezanje dela / šele po daljšem zatezanju je to storil
SSKJ
zatézati -am nedov. (ẹ̄) 
  1. 1. zategovati: zatezati jermen; zatezati in popuščati vajeti / zatezati vozle, zanke / zatezati glasove / zatezati besede
  2. 2. knjiž. zavlačevati, odlašati: zatezati dela / zatezati z odgovorom
    ●     knjiž. trpko zatezati ustnice stiskati
    zatezáje: vstal je, zatezaje si pas
SSKJ
zatézen -zna -o prid. (ẹ̄) zategovalen: zatezna vrv, žica
♦ geom. zatezni kot kot med vodoravno premico navpične projekcijske ravnine in poševno projekcijo normale te ravnine, merjen v pozitivnem smislu od vodoravne premice k projekciji normale
SSKJ
zatezováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. zategovati: zatezovati jermen / zatezovati besede
    zatezujóč -a -e: govoriti z zatezujočimi glasovi
SSKJ
zatežíti -ím dov., tudi zatéži; zatéžil (ī í) povzročiti komu duševno neugodje, trpljenje: to občutje ga je tako zatežilo, da bi najraje zavpil
SSKJ
zatìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da spaja, povezuje dva dela, elementa: namestiti zatič; jeklen, lesen zatič / vrata na zatič
  2. 2. agr. potaknjenec: razmnoževati rastline z zatiči
    ♦     adm. tipka pri mehanskem pisalnem stroju za pisanje velikih črk
SSKJ
zatíčen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatič: zatični spoj
♦ teh. zatični vijak vijak brez glave, z navojem po celi dolžini
SSKJ
zatíčnik -a m (ȋ) knjiž. odčepnik, odpirač: odpreti steklenico z zatičnikom
SSKJ
zatík -a m (ȋ) 
  1. 1. glagolnik od zatakniti: zatik koščice v grlu / zatiki pri tožbi / nerazpoloženje pri govorečem se pokaže v zatikih
  2. 2. knjiž. zatič: izvleči zatik
SSKJ
zatikáč -a m (á) zatikalo: zatikač še dobro drži
SSKJ
zatikálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zatikalo ali zatikanje: zatikalna vzmet / zatikalna igla
SSKJ
zatikálo -a s (á) navadno podolgovat predmet, ki se kam zatakne, da prepreči gibanje, premikanje česa: vzmet zatikala / ključavnica na zatikalo
♦ obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila
SSKJ
zatíkanje -a s (ȋ) glagolnik od zatikati: zatikanje vej v okna / zatikanje žage v deblu / vse je teklo brez zatikanja zapletov, ovir
SSKJ
zatíkati1 -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. s sunkom, potiskom delati, da kaj ploščatega, tankega pride za kaj ploščatega: zatikati razglednice za okvir slike; sporočila mu zatikajo kar za vrata; rad si zatika okraske za klobuk za trak na klobuku
    // zatikati revolver za pas
    // s sunkom, potiskom delati, da kaj ozkega, podolgovatega pride z enim delom v kaj ozkega, tesnega: dekleta so jim zatikala cvetove v gumbnice; zatikati drogove za kavlje / zatikati palice med špice koles vtikati
  2. 2. s sunkom, potiskom delati, da kaj s svojim navadno koničastim, ožjim delom pride v kaj in tam ostane: zatikati v sneg zastavice za označevanje proge / zdravnik je počasi zatikal iglo v mišico
    zatíkati se 
    1. 1. z navadno ostrim, koničastim delom zadevati ob kaj in se ustavljati: trnki so se zatikali za plavajoče veje / koščice se rade zatikajo v grlu
    2. 2. pri premikanju, gibanju z enim delom zadevati ob kaj in se ustavljati: drseči hlodi so se zatikali ob korenine; jermen, tekoči trak se pogosto zatika / pri odklepanju se ključ zatika
    3. 3. ekspr. navadno za krajši čas prenehavati nemoteno potekati: financiranje kulture se zatika; pogovor se je začel zatikati / pri preskrbi se zatika; brezoseb. pri objavi teh del se je zatikalo
    4. 4. brezoseb., s smiselnim osebkom v dajalniku pri govorjenju nehote, nenamerno delati premore, prekinitve: poročevalcu se je zatikalo; pri pripovedovanju se mu je zatikalo
      ●       glas, jezik se mu zatika ne izgovarja, ne govori gladko
    zatikáje: zatikaje palico v tla, je počasi odšel
    zatikajóč -a -e: zatikajoč se ključ; zatikajoč se pogovor; prisl.: zatikajoče se brati, govoriti
SSKJ
zatíkati2 -am dov. (ī) uporabiti v govoru s kom obliko druge osebe ednine: nerodno ji je bilo, ker ga je zatikala
SSKJ
zatikljáj -a m (ȃ) premor, prekinitev pri govorjenju: po zatikljaju je spoznal, da je hotela reči nekaj drugega
● knjiž. vse je teklo brez zatikljajev zapletov, ovir
SSKJ
zatiktákati -am dov. (ā) 
  1. 1. dati glas tiktak: ura je še dvakrat zatiktakala, potem se je ustavila
  2. 2. začeti tiktakati: ura je zatiktakala, ko jo je navil
SSKJ
zatílek -lka m (ȋ) star. tilnik, zatilnik: zatilek ga boli / zavezati ruto v zatilku
SSKJ
zatílen -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zatilje: zatilni del glave; zatilna mišica
♦ anat. zatilna kost zatilnica; zatilna rupa zatilnična rupa; med. zatilna vstava plodu v maternici
Število zadetkov: 96586