Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
edíniti -im nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. knjiž. delati kaj enotno, složno: vedel je za politično razcepljenost, vendar je skušal narod ediniti
  2. 2. star. družiti, povezovati: ista skrb je oba edinila
SSKJ
edínka -e ž (ȋ) hči, ki nima ne brata ne sestre: imeli so edinko
SSKJ
edínkrat prisl. (ȋ) omejuje na edini omenjeni primer: to je bilo edinkrat, da se nas je spomnil
SSKJ
edíno prisl. (ȋ) izraža omejenost na navedeno: vse je pogorelo, edino hlev je ostal; edino vi nas lahko rešite; edino tako bo prebrodil težave; edino tam se spočije / ekspr. v mislih ji je samo in edino on
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen pridevnika ali prislova: edino pravi, pravilen, veljaven, zveličaven; edino pametno je, da molčiš
SSKJ
edínokrat prisl. (ȋ) redko edinkrat, edinikrat: zdaj edinokrat te prosim
SSKJ
edínole prisl. (ȋ) knjiž. samo, edino: kaj takega se ti primeri edinole v sanjah
SSKJ
edinorojèn -êna -o prid. (ȅ é) knjiž. ki je edini (otrok): edinorojeni sin
SSKJ
edinorojênec -nca m (é) knjiž. edinec: sin edinorojenec
SSKJ
edinorojênka -e ž (é) knjiž. edinka: dal mu je svojo edinorojenko
SSKJ
edínost -i ž (ȋ) knjiž. složnost, vzajemnost: med ljudmi ni edinosti; pri vzgoji je potrebna edinost vzgojiteljev / star. v pravopisu ni edinosti enotnosti
SSKJ
edínoveljávnost -i ž (ȋ-á) knjiž. lastnost edino veljavnega: edinoveljavnost novega predpisa
SSKJ
edinovŕsten -tna -o prid. (ȓ) knjiž., redko edinstven, enkraten: edinovrstna pesniška zbirka
SSKJ
edínozveličávnost -i ž (ȋ-á) ekspr. lastnost edino pravilnega: verjame v edinozveličavnost svojih idej
♦ rel. edinozveličavnost katoliške cerkve
SSKJ
edínstven -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. ki zelo izstopa po pomembnosti, vrednosti: to je zate edinstvena prilika; edinstvena skulptura; edinstveno doživetje / sprejem je bil nadvse veličasten, edinstven; edinstvena lepota jezera / on je edinstven človek izreden, čudovit
  2. 2. knjiž. edino pravi, edino mogoč: užitek mu pomeni edinstveni smisel življenja
    edínstveno prisl.: edinstveno oblikovan obraz; sam.: rad bi doživel nekaj velikega, edinstvenega
SSKJ
edínstvenost -i ž (ȋ) 
  1. 1. nav. ekspr. lastnost, značilnost edinstvenega: verjel je v edinstvenost njegovega gledališkega genija; edinstvenost umetnine; prepričan o svoji edinstvenosti / edinstvenost njihovega uspeha je osupnila svet izrednost, nenavadnost
  2. 2. zastar. enotnost, povezanost: ideja slovanske vzajemnosti, gospodarske in politične edinstvenosti
SSKJ
edínstvo -a s (ȋ) enotnost, povezanost: ideja narodnega edinstva
SSKJ
edínščina -e ž (ȋ) star.  
  1. 1. revščina, pomanjkanje: na eni strani preobilje, na drugi edinščina
  2. 2. samota, zapuščenost: edinščina mu ni dobro dela
SSKJ
éditor in edítor -ja m (ẹ̑; ȋ) knjiž. izdajatelj: editor Cankarjevih spisov
SSKJ
ednína -e ž (í) lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari: v slovenskem jeziku ločimo ednino, dvojino in množino / postavi samostalnik v ednino
● ekspr. nikar ne govori vedno v ednini ne hvali, povzdiguj samo sebe; »Krivi smo, ker smo to dovolili.« »No, govori v ednini« kriv si samo ti, ne mi vsi
SSKJ
ednínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ednino: edninske končnice / edninski samostalnik samostalnik, ki ima samo ednino
Število zadetkov: 106693