Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
božíčen -čna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na božič: božični dan; božični prazniki; božični večer večer pred božičem / delati božično drevesce
♦ vrtn. božični kaktus členkast kaktus z živo rdečimi cveti, Epiphyllum; božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum
SSKJ²
božičeváti -újem nedov. (á ȗ)
v krščanskem okolju praznovati božič: božičevali so doma
SSKJ²
božíčnica -e ž (ȋ)
1. denarni dodatek, ki ga zlasti ob uspešnem poslovanju podjetja, ustanove ob koncu leta v enakem znesku prejme vsak zaposleni: dobiti, prejeti božičnico; izplačilo božičnice; plača, regres in božičnica / ekspr. simbolična božičnica
2. prireditev z božičnim glasbenim in literarnim programom, ki poteka v cerkvi pol ure pred polnočnico: pred polnočnico so mladi naše župnije pripravili božičnico
3. nekdaj božična prireditev z obdarovanjem: pripravljati božičnico; božičnica za otroke iz predmestja / dobil je od doma paket z božičnico
SSKJ²
božíčnik -a m (ȋ)
etn. obredni kruh, pečen za božične praznike: na mizi je bil božičnik; tudi živina je dobila kos božičnika
SSKJ²
božják -a m (á)
nekdaj novec majhne vrednosti: stisnil mu je v roke tri božjake
// ekspr. denar sploh: nima božjaka v žepu; biti brez božjaka
● star. biti brez bora in božjaka popolnoma brez denarja
SSKJ²
božjakovína -e ž (í)
les božjega drevca:
SSKJ²
božjást -i ž (ȃ)
živčna bolezen s krči in nezavestjo, med. epilepsija: imeti božjast; napad božjasti / božjast ga lomi, meče, vije; božjast ga je vrgla imel je napad božjasti
SSKJ²
božjásten -tna -o prid. (ā)
nanašajoč se na božjast: božjastni krči; božjastni napad / božjasten človek; ker je božjasten, ni za težko delo; začela se je zvijati kot božjastna
SSKJ²
božjástnež -a m (ȃ)
kdor ima božjast: bil je videti kot božjastnež
SSKJ²
božjástnica -e ž (ȃ)
ženska, ki ima božjast: krči božjastnice
SSKJ²
božjástnik -a m (ȃ)
kdor ima božjast: pomagati božjastniku; božjastnika je vrglo; zvilo ga je kakor božjastnika
SSKJ²
božjástnost -i ž (ā)
božjast: odtlej se je pri njem pojavljala božjastnost
// značilnost božjastnega človeka:
SSKJ²
bôžje -ega s (ó) star.
1. božjast: božje ga je metalo, vrglo
2. kap2, mrtvoud: božje ga je udarilo, zadelo; elipt. ne hodi po soncu, te bo božje
SSKJ²
božjepóten -tna -o prid. (ọ̑)
romarski: božjepotna cerkev / pred cerkvijo prodajajo božjepotne spominčke
SSKJ²
božjepótnik -a m (ọ̑)
romar: božjepotniki so prišli od daleč; procesije božjepotnikov
SSKJ²
božjepráven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na božje pravo: božjepravna norma
SSKJ²
božjerópen -pna -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na božji rop: božjeropno dejanje
SSKJ²
božjerópnik -a m (ọ̑)
rel. kdor naredi božji rop:
SSKJ²
bôžji -a -e prid. (ó)
1. rel. ki izhaja od boga, bogu lasten: božja kazen ga je zadela; božja ljubezen, pravičnost; prositi za božjo milost; z božjo pomočjo smo se rešili; naj bo, kakor je božja volja / vznes. zaželel jim je božjega blagoslova srečo, uspeh; star. Ferdinand, po milosti božji cesar Avstrije / Sin božji Jezus Kristus; vznes. poslušati božjo besedo evangelij, pridigo; Mati božja mati Jezusa Kristusa; božja previdnost ga je vodila Bog; deset božjih zapovedi / božji rop oskrumba, onečaščenje česa svetega ali posvečenega
// namenjen bogu: božja čast / star. služabnik božji duhovnik; knjiž. hiša božja, star. božji hram cerkev; služba božja maša / božji grob vidni spomin Kristusovega groba po cerkvah za velikonočne praznike
2. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom, v zvezi z nekaterimi besedami izraža
a) začudenje, presenečenje: križ božji, ali je to mogoče
b) nejevoljo, nestrpnost: za božji čas, kakšno javkanje; miruj že, strela božja
c) svarilo, opozorilo: ne govori tako, za božjo voljo
č) podkrepitev, poudarek: človek božji, kaj govoriš! že ves božji dan sedi; na pomoč, ljudje božji; nikjer nimaš božjega miru; na vsem božjem svetu, pod božjim soncem ji ne najdeš enake
● božji mir v srednjem veku od cerkvene oblasti zaukazana prepoved bojevanja ob določenem času, na določenem ozemlju, proti določenim osebam ali nasploh; vznes. ta dogodek je bil očiten prst božji svarilo, opomin, kazen; star. živeti v strahu božjem čednostno, pošteno; iron. ne bodi tak božji volek pohleven, mevžast; ekspr. če si božji, si sit dovolj si jedel; star. božja dekla smrt; pog., šalj. božja kapljica vino; star. v kotu je visela božja martra križ s podobo Kristusa; vznes. božja njiva pokopališče; iti na božjo pot romanje; tam je slavna božja pot romarska cerkev; star. izid bolezni je še v božjih rokah neznan, nejasen; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; star. šiba božja velika nesreča, nadloga; ekspr. za božjo voljo jih je prosila, naj ji pomagajo zelo; vznes. pesnik po božji volji velik, nadarjen; naj gredo v božjem imenu ne branim jim; šalj. potrpljenje je božja mast, samo revež je, kdor se z njo maže; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče; preg. božji mlini meljejo počasi, pa gotovo sčasoma je vsak kaznovan za svoja slaba dejanja
♦ bot. božji les ali božje drevce zimzelen grm s trnato nazobčanimi listi, Ilex aquifolium; božja milost zdravilna rastlina, ki raste na vlažnih bregovih in močvirnih travnikih, Gratiola officinalis; vrtn. božje drevo parkovno ali gozdno drevo z velikimi pernato razdeljenimi listi; pajesen; prisl.: častiti po božje; sam.: kdo si, božji? star. nima božjega v žepu denarja
SSKJ²
bóžkati -am nedov. (ọ̑)
otr. ljubkujoče premikati roko po čem; božati: božkala mu je lase
Število zadetkov: 103051