Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SNB
aboníranec -nca m, člov. (ȋ)
1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev
2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Pleteršnik
áborat, m. die Stabwurz (artemisia abrotanum), Medv. (Rok.); (abarat) Pohl., Mur., Cig., Jan.; prim. nem. Aberraute, Abraute, stvn. avarūza, Mik. (Et.).
SNB
aborídžin ↑aborígin
SNB
aborídžinski ↑aboríginski
SNB
aborígin -a in aborídžin -a m, člov. (ȋ)
prvotni avstralski prebivalec, domorodec: Aborigini verjamejo v svetost gore, zato jo želijo obvarovati pred množico turistov | Udeleženci shoda so se zavzeli za spravo med aboridžini in belimi prebivalci E agl. aboriginelat. aborigines 'prvotni prebivalci (Lacija)' iz ab origine 'od začetka, izvora'
SNB
aboríginski -a -o in aborídžinski -a -o prid. (ȋ)
ki se nanaša na aborigine: uničenje aboriginske kulture; aboriginska skupnost; aboriginska plemena; Mnogi, ki aboriginske umetnosti ne poznajo, imajo še vedno predsodke, da so njihova dela groba in neartikulirana, a v resnici so izjemno tankočutna | Notranjost cerkve je bila polna aboridžinskih ikonografij E aborígin
Besedje16
abortus sam. m lat. ♦ P: 1 (DB 1578-Reg)
Pleteršnik
ábota, f. 1) die Albernheit, die Thorheit; smešne navade in abote, Glas.; — 2) ein alberner, thörichter Mensch; ti si prava abota! Dol.; — iz nem.; prim. stvn. apah, verkehrt, Mik. (Et.).
Pleteršnik
ábotən, -tna, adj. albern, thöricht; a. človek, abotne besede.
Pleteršnik
ábotnež, m. ein alberner Mensch.
Pleteršnik
ábotnica, f. ein albernes Weib.
Pleteršnik
ábotnik, m. ein alberner Mensch.
Pleteršnik
ábotnost, f. die Albernheit, die Thorheit.
SNB
ábraham -a in ÁbrahamSSKJ -a m, živ. (ȃ) ekspr.
petdeseti rojstni dan: praznovati abrahama; srečati abrahama doživeti petdeseti rojstni dan; Časa za veliko slavje abrahama ni imel, saj ima te dni obilico dela E po svetopisemskem očaku Abrahamu; pomen izhaja iz evangeljskih besed Še petdeset let nimaš in si videl Abrahama?, ki so jih Judje izrekli Jezusu
Prekmurski
Ábraham -a m Abraham: Abrahám ABC 1725, A3a; je ſzlü'zo Ádam, Ábrahám KŠ 1754, 9b; ár Abrahám ne vej náſz KŠ 1754, 150; Abrahám je poroudo I'záka KŠ 1771, 4; da je Boug mogao Abraháma zbolvansztva zvati KŠ 1754, 11a; od Abraháma KŠ 1771, 5; Boug Abrahama KM 1783, 8; Boug Abrahama BRM 1823, 2; zbüditi ſzini Abrahámi KŠ 1771, 9; je on gucſo Abrahámi BKM 1789, 17; Abrahámi je obecsao ocso mámo Abraháma KŠ 1771, 9; doli ſzi ſzédejo z Abrahámom KŠ 1771, 25
Svetokriški
Abra(h)am -a m osebno lastno ime Abraham: Abraham im. ed. po sapuvidi Boshij suojo deshelo sapusti ǀ Abraam im. ed. k'ſnaminu te hualeshnosti prezei en Altar ſesyda ǀ ſo ga neſli v'krilu Ozheta Abrahama rod. ed. ǀ je bil ſvejt ſvojmu Goſpudu Abrahamu daj. ed. ǀ on je proſsil Abrahama tož. ed., de bi poſlal Lazarusa ǀ G. Bug neshelij od naſs de bi mij niemu offrali s'Cainam shitu, s'Abelnam Koshlizhe, s'Noieſsam uvole, s'Abrahamam or. ed. Kashtrune Ábraham, it. Abramo, lat. Abraham, gr. Ἀβραάμ, hebr. Abrahám, dobesedno ‛oče ljudstva’, začetnik izraelskega naroda (SP 1 Mz 17,5); → Abram
SNB
ábrahamka -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
ženska, ki je dopolnila petdeset let; abrahamovka: Člani ansambla so izkazali pozornost abrahamki E ábraham
Prekmurski
Ábrahamov -a -o prid. Abrahamov: Boug Abrahámov KŠ 1771, 141; Abrahámovo ſzemen ſzmo KŠ 1754, 293; Abrahámova jákoſzt BKM 1789, 7; Abrahámovoga pokolejnya KŠ 1771, 3; v-Abrahámovom krili KŠ 1754, 142
Svetokriški
Abrahamov -a prid. Abrahamov: kej je sdaj dobruta, inu lubeſan Abrahamava im. ed. ž ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau tož. ed. m ǀ omezhiti ſerze Abrahamavu tož. ed. s ǀ Zhe vij ſte Abrahamavij im. mn. m otrozij, imate della Abrahamaue tož. mn. ž/s dopernashat → Abra(h)am, → Abramov
SNB
ábrahamovec -vca m, člov. (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: Prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec E ábraham
Število zadetkov: 177302