Zadetki iskanja
Prekmurski
slèdka tudi slètka prisl. pozneje: Ka je ſzletka piſzani po Pavlovi KŠ 1771, 756; I nike iſztina je poſztavo Boug vu czérkvi ſzledka dári ozdrávlenyá KŠ 1771, 515; britka bode nyemi ſzletka BKM 1789, 224
Prekmurski
slèdkar prisl. pozneje: ino sze szledkar vecskrát szpomenéjo KOJ 1845, 96; 'senszke, na stere szo szi szledkar zobé brüszili KOJ 1848, 7; z sterov je czaszar Károl VI. szledkar rejszan nyegov rod obdarüvao KOJ 1914, 146
SNB
sledljív -a -o prid. (ī í í)
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: Ustvarjanje pozitivnega odnosa do domače – kakovostne in sledljive – proizvodnje pri porabniku je v nacionalnem interesu E (↑)sledíti
ki omogoča sledenje, sprotno seznanjanje: Ustvarjanje pozitivnega odnosa do domače – kakovostne in sledljive – proizvodnje pri porabniku je v nacionalnem interesu E (↑)sledíti
SNB
sledljívost -i ž (í)
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
SNB
slédniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
- slédni elemènt -ega -ênta m (ẹ̑, ȅ é) kem.
anorganski kemijski element, ki se v organizmu pojavlja v zelo majhni količini, je pa za življenjske procese nujno potreben: Pri določenih bolezenskih stanjih se razporeditev posameznih slednih elementov v prizadetem tkivu lahko močno spremeni
Prekmurski
sléjčti tudi sléjči -em dov. sleči: Fosztani; szlejcsti KOJ 1833, 157; i do nágoga jo ſzlicséjo KŠ 1771, 797; med razbojnike, ki ſzo ga i ſzlekli KŠ 1771, 204; I, gda bi ga ſzlekli, odeli ſzo ga KŠ 1771, 94; pren. Naj z-szébe szlecsémo Vszáko grêsno rú'znoszt KAJ 1848, 151; Szlejcsi me ſztejla KŠ 1754, 262; Zlejcsi me ztejla vezdáj BKM 1789, 281; Odbi vrága i ſzvejt ſzlejczi BKM 1789, 327; Drüge gmajne ſzam ſzlejkao gda ſzam od nyih nájem vzéo KŠ 1771, 547
sléjčti se tudi sléjči se -em se sleči se: zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1754, 536; odpré ga i doli ſze ſzlicsé KŠ 1771, 261; pren. ſze düsa z-dühovnoga 'sitka ſzlecsé KMK 1780, 90
slèčeni -a -o slečen: od vsze vojnicske priprave szlecsen KOJ 1848, 77; do poupka szlecsenoga znak dao razpeti KOJ 1914, 134; pren. ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103; vu 'sitki Salamona z-králesztva szlecsenoga KOJ 1848, 22; Hüda ſtükanya ſzkvarjene pámeti lüdi i ſzlecseni ziſztine KŠ 1771, 642
sléjčti se tudi sléjči se -em se sleči se: zdihávamo pod bremenom záto, ka ſze neſcsemo ſzlejcsi KŠ 1754, 536; odpré ga i doli ſze ſzlicsé KŠ 1771, 261; pren. ſze düsa z-dühovnoga 'sitka ſzlecsé KMK 1780, 90
slèčeni -a -o slečen: od vsze vojnicske priprave szlecsen KOJ 1848, 77; do poupka szlecsenoga znak dao razpeti KOJ 1914, 134; pren. ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103; vu 'sitki Salamona z-králesztva szlecsenoga KOJ 1848, 22; Hüda ſtükanya ſzkvarjene pámeti lüdi i ſzlecseni ziſztine KŠ 1771, 642
Prekmurski
sléjdnji -a -e prid.
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65
1. zadnji: Utólsó; szlejdnyi, zádnyi -a -o KOJ 1833, 179; Ja ſzem te prvi i ſzlejdnyi KŠ 1754, 87; Te ſzlejdnyi nepriáteo ſzmrt ſze na nikoj ſzprávi KŠ 1771, 522; Na leta ſzlêdnyi vecsér BRM 1823, X; Jezusa szlêdnyi sors KAJ 1848, VI; Szlednyi sztrláj AI 1875, kaz. br. 7; gda naſſa ſzlejdnya vöra pride KŠ 1754, 175; i bode tá ſzlejdnya zbloudnoſzt hüſa, od te prve KŠ 1771, 97; Gda pride ſzlejdnye vrejme BKM 1789, 65; dokecs i te ſzlejdnyi pejnez ne plácsas KŠ 1771, 215; da mi ſzlejdnyo miloscso darujes KŠ 1771, 114; Za edno ſzlejdnyo kriviczo Pride vpeklénſzko temniczo BKM 1789, 400; Goſzpon Jezus právi pri Sz. Marki na ſzlejdnyem táli KŠ 1754, 187; ſzkázani je pa vetim ſzlejdnyem vrejmeni za volo váſz KŠ 1771, 704; Sztrosek bode Na mojoj ſzlejdnyoj pouti KŠ 1754, 259; Záto nyemi piſe z-Rima vu ſzlejdnyoj vouzi KŠ 1771, 644; moke, ſtere ſzi vu tvojoj ſzlejdnyoj vöri pretrpo KM 1783, 36; Vu ſzlejdnyem vrejmeni ſzvejta BKM 1789, 4; Mati sze trudi szlêdnyov mocsjov AI 1875, kaz. br. 8; Dvej ſzlejdnyi zapouvidi prepovidávata onih po'selejnye KMK 1780, 4; za toga volo, ka ſzo ſzlejdnye recsi nej ednáko kapale BKM 1789, 3; Szlêdnya dugoványa KAJ 1848, IX; I Pridavek od csetvéri ſzlejdnyi Dejl KMK 1780, 4; ti ſzám ládai, i ſzlednye náſz KM 1783, 66; kaj je Boug náſz ſzlejdnye Apoſtole vö pokázao KŠ 1771, 497; ete mêszec szlêdnye dni nazej pridévsi AI 1875, kaz. br. 8; kaj vu ſzlejdnyi vrejmenaj odſztoupijo niki od vöre KŠ 1771, 638
2. poslednji: Szlejdnye Mázanye KMK 1780, 57; gda pride vsze ſzoudit Szodecz na dén ſzlejdnyi KM 1783, 53; nazviſcsávanye od ſzlejdnyi dnévov KŠ 1771, 633; Szlejdnya mirajoucsega Zdihávanya KM 1783, 194
3. skrajen, najbolj oddaljen: bodete mi ſzvedoczke do ſzlejdnye zemlé KŠ 1771, 342
slednjéšnji -a -e zadnji: sviloprejec i sviloprejka, eta slednješnja svoja jajčica püščáva AI 1878, 34
nájslédnji tudi nájsléjdnji -a -e zadnji: veliki táo má, ka sze vu Ausztrii vu najszlêdnyi 25 lêt zgodilo AI 1875, br. 2, 8; Rákel, i Jo'sef ſzta naj ſzlejdnyiva bilá KM 1796, 22
sléjdnji -a -e sam. zadnji: i bodo ta ſzlejdnya csloveka onoga hüſa od ti prvi KŠ 1771, 208; zacsni ſze pa od ſzlejdnyega do prvoga KŠ 1771, 64; na szlêdnye 'ze dête prôti nyemi dr'zála AI 1875, kaz. br. 7; szlejdnye ido szpát [ženske] KOJ 1845, 41; jaſz pa ſcsém etomi ſzlejdnyemi teliko dati, liki tebi KŠ 1771, 65
Prekmurski
sléjdnjikrat prisl. zadnjič, zadnjikrat: Tü je szvoje vitestvo Hunyadi Janko szlejdnyikrát pokázao KOJ 1848, 60
Prekmurski
sléjpi -a -o prid. slep: i bos ſzlejpi KŠ 1771, 381; Elimáſſa csalejra je ſzlejpoga vcsino KM 1796, 126; ſzlejpi voji ſzo ti ſzlejpi KŠ 1771, 50; pren. On [rázum] je ſzlejpi v dühovnom dugoványi KŠ 1754, 71; Brez’ tébe Kak ſzem ſzlejpi BKM 1789, 128; cslovek, zvün soule bom szlejpi KOJ 1845, 141; Szlejpa ſzoudba KŠ 1771, 21; gde je do eti máo moja ſzlejpa pamet bila KM 1783, 149; Vu Bo'soj miloſztivnoſzti ſzlejpo vüpanye KMK 1780, 91
nájslepéjši -a -e najbolj slep: Ja ſzem pa te náj ſzlepejsi V-tom, ka mi je na dobro BRM 1823, 339
sléjpi -a -o sam. slepi: Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Dvá ſzlejpa, eden vragometen KŠ 1771, 27; ino kaibi ſzleipi pogléd vzéli SM 1747, 11; Szlejpi preglédávajo KŠ 1771, 35; Maria ſzlejpih ſzvetloſzt KM 1783, 81; predgati ſzlejpim preglédanye KŠ 1771, 176; ſcse ſzlejpim pogléd dati BKM 1789, 18; majoucsi ſzebom ſzlejpe KŠ 1771, 52
nájslepéjši -a -e najbolj slep: Ja ſzem pa te náj ſzlepejsi V-tom, ka mi je na dobro BRM 1823, 339
sléjpi -a -o sam. slepi: Szlejpi pa Szlejpoga csi bode vodo KŠ 1771, 50; Toga ſzlejpoga ſzem jaſz ocsi bio KŠ 1754, 52; i neſzéjo nyemi ednoga ſzlejpoga KŠ 1771, 127; Dvá ſzlejpa, eden vragometen KŠ 1771, 27; ino kaibi ſzleipi pogléd vzéli SM 1747, 11; Szlejpi preglédávajo KŠ 1771, 35; Maria ſzlejpih ſzvetloſzt KM 1783, 81; predgati ſzlejpim preglédanye KŠ 1771, 176; ſcse ſzlejpim pogléd dati BKM 1789, 18; majoucsi ſzebom ſzlejpe KŠ 1771, 52
Prekmurski
Prekmurski
slejpobatrìvnost -i ž drznost: Na te grozne szlejpobatrivnoszti pokastiganye szo sze szlo'sili KOJ 1848, 118
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
slepìti -ím nedov. slepiti, varati: Csi me grêh ſzlepi, ſzlüsáva BRM 1823, 58
slepéči -a -e slepeč, varajoč: Ali pa Popom ſzlepécs z-tej dnévi engedüjte SIZ 1807, 58
slepéči -a -e slepeč, varajoč: Ali pa Popom ſzlepécs z-tej dnévi engedüjte SIZ 1807, 58
Prekmurski
slèpost -i ž slepost, slepota: ſteri Szlepoſzti ſzvoje oslátati nemorejo TF 1715, 4; Csi bi Pogléd dao ſzlepoſzti BKM 1789, 278; pren. Na ſzvejti je kmicza bila, Szlepoſzt je bilou vcſenyé BKM 1789, 59; varuj náſz Etoga ſzvejta ſzlepoſzti BKM 1789, 345; Od 'zeni düſevno ſzlepoſzt BKM 1789, 117; Odürte Grêh i dühovno szleposzt KAJ 1848, 114; da ſzo ga mogli Apoſtolje vnyegovoj ſzlepoſzti povrcsi KŠ 1771, 667; Blôdilo je lüdſztvo Vu Szlepoſzti BRM 1823, 29
Prekmurski
slèpota -e ž slepota, nerazsodnost: Od'zeni vſzo ſzlepoto BKM 1789, 60; ti ne ſzpoznas tvojo grejsno ſzlepoto SŠ 1796, 10
SNB
slêš -a m (ȇ) pog.
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E ← agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'
grafično znamenje v obliki poševne črte, nagnjene v desno, ki se pri pisanju, tisku uporablja med dvema možnostma, deloma besedila, za pisanje ulomkov; poševnica (1): Včasih se s sestro smejiva očetu, ko mu po telefonu narekujejo spletni naslov in ne ve, kaj je sleš E ← agl. slash, prvotno 'zareza, vrez'
SNB
slikôvniSSKJ -a -o prid. (ō)
- slikôvna píka -e -e ž (ō, í)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna točka: Pri nakupu fotoaparata je pomembna ločljivost, ki se meri v milijonih slikovnih pik, pri čemer več pomeni boljšo ločljivost, vendar to ni edino merilo
- slikôvna tóčka -e -e ž (ō, ọ̑)
najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost; piksel, slikovna pika: Kljub povečanemu številu slikovnih točk zaslona naj bi slika delovala sprano in spominjala na pozabljene televizorje iz osemdesetih let
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 742
- 743
- 744
- 745
- 746
- 747
- 748
- ...
- 1012
- Naslednja »
Število zadetkov: 20231
Dostopnost