Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
klás -a m (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
stopnja, organizacijska enota izobraževanja v osnovnih in srednjih šolah; razredSSKJ: Pero je hodil na našo šolo prve tri klase, potem se je pa prepisal na drugo šolo E ← agl. class 'razred, sloj' ← frc. classe < lat. classis
SNB
klásikaSSKJ -e ž (á) pog.
nekaj samoumevnega, izredno pogostega: Pred leti je bil edini pravilni način rojevanja leže na hrbtu – to je bila klasika, vse ostalo pa zgolj alternativa E ← nem. Klassik ← frc. classique iz (↑)klásičen
Prekmurski
klasìti -ím nedov. uničevati: grom csüdno Düdnya, ſztrási, i klaszí BRM 1823, 238; Ki Tvoje ſztvorjênye klaszí i tere, On nema vere BRM 1823, 407; 'Zalüje, gda csüje, kakda szvêt Po nyê klaszí lasztivne szrecse czvêt KAJ 1848, 254; Jablan za csido dr'zite, Ka jo tak vnêmar klaszíte KAJ 1870, 103
Prekmurski
klasovjé -á s klasje: Toki zrnya (pleve) klaszovjé májo, ali ne KAJ 1870, 120
Prekmurski
klásti kladém nedov. dajati, polagati: vküpberéjo Jáboka, i v-'zeb kladéjo KAJ 1870, 103
Prekmurski
klatáriti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Dühe, ki bi ſze klatárili, I Tvoje lüdſztvo ſztrasili BRM 1823, 334
Prekmurski
kláteš -a m klatež: Korhely; klátes, tepeski -a -o KOJ 1833, 163
Prekmurski
klàti kòlem nedov.
1. klati: Olni; vmoriti, bujti, klati KOJ 1833, 167; gori ſztani, Peter, koli i jej KŠ 1771, 372; gda bi ágencza vüzenſzkoga klali KŠ 1771, 146
2. ubijati: varvao ſzam gvant oni, ki ſzo ga klali [Štefana] KŠ 1771, 412
3. uničevati: Naſe polé kole mocsa BKM 1789, 351; Ne koli nas orſzág ſztocsom, Ni ſzprevelikom ſzühocsom BKM 1789, 361
klàti se kòlem se napadati se, tepsti se: kolete ſze i zdihávate i nemorete dobiti KŠ 1771, 751
Prekmurski
klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230
Prekmurski
Klàudiuš -a m Klavdij: záto, ka je zapovedao Klaudius Czaſzar vö idti vſzejm 'Zidovom z-Rima KŠ 1771, 397; ki ſze je i zgoudo za Klaudius Czaſzara KŠ 1771, 377; Piſzani je pa vu vrejmeni Klaudius Czaſzara KŠ 1771, 434
SNB
klaviatúre -túr [klavijature] ž mn. (ȗ)
klavirju podoben glasbeni instrument, ki elektronsko proizvaja zvok; sintesajzer: Vse instrumente – kitaro, bas, bobne in klaviature – na posnetkih igra sam E ← nem. Klaviatur iz lat. clavis 'ključ, tipka'
SNB
klaviaturíst -a [klavijaturist] m, člov. (ȋ)
glasbenik, ki igra na klaviature: kitarist in klaviaturist; Ansambel je bil sestavljen iz treh glasbenikov z električno kitaro (vodilna, ritem, bas) in bobnarja, včasih pa tudi klaviaturista in harmonikarja E ↑klaviatúra
SNB
klavzúraSSKJ -e ž (ȗ)
sestanek omejenega števila ljudi, ki je zaprt za javnost: klavzura stranke; Recept dogodka je sicer že preverjen in uveljavljen: ob osmih zvečer se žirija umakne v klavzuro, kjer kakšni dve uri odloča o zmagovalcu E ← srlat. clausūra, prvotno 'grad, utrdba', iz clausus 'zaprt'
SNB
klavzúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
ki je zaprt za javnost: Že imate svojega favorita in argumente zanj ali boste sedli v klavzurno sobo še neodločeni? E ↑klavzúra
Prekmurski
kléčati -ím nedov. klečati: Csi v-sztouci klécsas, i pride od tébe imenitnejsi KOJ 1845, 23; Marko 'se po szili klecsi, moli KOJ 1845, 115; Oh, kak 'zmetno delo je tou Pod bremenom klécſati BKM 1789, 316; pren. Tak pa morem gécsati, I pod kri'zom klécſati BKM 1789, 316
klečéči -a -e klečeč: ſzo ſzvéti Bo'zi lidjé Bogá molili Csáſzi klecsécs KŠ 1754, 148; Stevan ſze je pa na koulinaj klecsécs molo KM 1796, 122; tou more klecsécs natihoma zmoliti KOJ 1845, 9; pren. Molte vszi, vu práhi klecsécs KAJ 1848, 10; Oh krao dike! Pred tebom jaſz klecsécsi BKM 1789, 1789, 299
Prekmurski
klefetàti -èčem nedov. klepetati: Klefecsejo, i rú'zno gucsijo TA 1848, 77
Prekmurski
kléjšče kléjšč ž mn. klešče: Tsipövas; klejscse KOJ 1833, 177
Prekmurski
kléjt tudi klét -i ž klet: Cellarium Klejt KMS 1780, A9b; Klejt Pintze KM 1790, 93(a); Kamara, klêt AIN 1876, 40; Klejt je nej zaprta SIZ 1807, 36; Skoro pri vsakoj hiži jé kühnya, klejt ino feobnica BJ 1886, 7; Vu klejti se vsakojačka stvár za jelo derži BJ 1886, 7; 'Znyé nám vö noſzis obilno, Kak ſzklejti, krüh ino vino BKM 1789, 360
Prekmurski
Klèmens -a m Klement: kak Joſefus i Klemens Alexandrinus Szvedocsita KŠ 1771, 158
SNB
klementína -e ž (ȋ)
južno drevo, križanec mandarine in pomaranče, ali njegov sad: Miklavž in njegovi spremljevalci so med otroke razdelili pol tone klementin E ← frc. clémentine, verjetno po vrtnarju Clémentu Rodieru (1839–1904)
Število zadetkov: 20231