Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko preberete tu. Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.
Pozdravljeni! Za ž. sp. sam. lovec je uveljavljena oblika lovka, kar navaja tudi SSKJ. Pojavilo pa se je mnenje, da je lovka tudi priprava. Zato naj bi bila ženska, ki lovi, lovkinja ali lovica.
Lepo prosim za Vaše mnenje in se Vam zanj najlepše zahvaljujem.
Nekoliko popravljam in dopolnjujem vprašanje, ki sem ga zastavil včeraj. Sem še malo brskal po virih, pa se mi kar odpirajo vprašanja. Gledal sem v Pravopis, pravila 994 in 1001–1005, pa si nisem ravno najbolj na jasnem.
V otroški pesmi Danila Gorinška Okrog sveta (revija Galeb, leto IV, št. 4, Trst 1959/60; https://galeb.it/public/uploads/2018/01/Galeb-6-4-red.pdf) sta uporabljeni besedi za dečka, ki odpotuje, golorokec in bosopetec. Golorokca ni mogoče najti v kakšnem slovarju, bosopetca pa je.
Za bosopetca je kot žensko obliko mogoče najti bosopetko (Pravopis, tudi SSKJ). Bi bilo za žensko obliko mogoče tudi uporabiti bosopetico? Ali pa je oblika na *petka edina sprejemljiva (prim. tudi dolgopetka; Pravopis in SSKJ)?
Kako pa bi lahko opisali deklico golih rok? Bi to lahko bila tudi golorokica [po analogiji s primeroma z interneta, kjer sem našel zadetka za enorokico (v enem forumu; https://www.alter.si/tema/v-upanju-na-bogato-odskodnino-si-je-namerno-odrezala-roko.2669188/page-3) in trdorokico (v eni kolumni; https://odkrito.svet24.si/clanek/kolumna/cao-bionda-620248)] oziroma goloročica ali pa bi lahko bila le goloročka (slednja po analogiji z enoročko; Pravopis)? Primerov, ki se nanašajo na druge samostalnike moškega spola, ki vključujejo roke (brezrokec, četverorokec, črnorokec, dolgorokec, hitrorokec, kosmatorokec, samorokec in težkorokec), nisem ne v slovarjih ne na internetu našel za žensko obliko. Sem pa našel primer dvoročke v Pleteršnikovem slovarju, vendar se ta nanaša na vrč. V Pleteršnikovem slovarju je navedena tudi beloročka, vendar brez opisa. Iz nemškega pojma "die Weißhändige" pri iskanju po internetu najdem Izoldo in domnevam, da opisuje beloroko žensko.
In podobno v primeru opisovanja deklice glede na druge dele telesa, npr. zlati lasje – zlatolaska (Pravopis in SSKJ) ali lahko tudi zlatolasica, rdeča lica – rdečelička (Besedišče) ali lahko tudi rdečeličica, bose noge – bosonožka (Pravopis) ali lahko tudi bosonogica (po analogiji z dolgonogica iz Nove besede)/bosonožica, modre oči – modroočka (po analogiji z enoočka; Pravopis) ali lahko tudi modrookica/modroočica (po analogiji z zlatoočica; Besedišče)?
Sprašujemo se, kakšen izraz se uporablja za poklic, ki se ukvarja s pogrebi. V sskj sem našla pogrebnik. Nisem pa našla ženske oblike. Kaj je bolj primerno pogrebec ali pogrebnik in kako poimenovati žensko obliko tega poklica?
Zanima me, če je mogoče besedo računovodja uporabiti tudi za osebno ženskega spola. Marsikomu je taka rešitev tuja (zaradi obstoječe ženske oblike računovodkinja). Kako pa je s parom zborovodka – zborovodkinja? Je tu kaj pomenskih razlik?
M. Z.
Pri nazivih poklicnih standardov, ki jih pripravljamo, smo dolžni uporabljati moško in žensko obliko naziva. Npr: Skupnostni tolmač/skupnostna tolmačka, Vizažist/vizažistka. So pa primeri, ko smo v dilemi, kateri je pravi način zapisa: npr. Pomočnik kuharja. Ali je ženska oblika Pomočnica kuharice ali bi celo morali uporabiti vse 4 verzije: Pomočnik kuharja/pomočnica kuharja/pomočnik kuharice/pomočnica kuharice?
Kakšni sta ženski obliki poklicev kemik – kemičarka in tekstilni mehanik - tekstilna mehaničarka?
Veliko se ukvarjam s slovenskim pravopisom oziroma z jezikom na splošno, ker prevajam tuja dela, pa tudi sam pišem in objavljam prozo. Zanima me, kakšna je ženska oblika besede pedofil? V SSKJ je nisem našel. V Novi besedi sem dobil en sam zadetek: s pedofilkami.
Zanima me vaše mnenje o rabi zgolj priimka v strokovnih oz. znanstvenih besedilih, ko gre za avtorico, npr.: Novak (2004: 15) je zapisala.
Take rabe je precej še zlasti v socioloških in drugih družboslovnih besedilih, opažam pa, da je precej nevtralna že v hrvaški publicistiki, npr.: »Glavni naglasak razgovora (s glavnim tajnikom Ban Ki-moonom) bila je imigrantska kriza«, kazala je Grabar-Kitarović u izjavi za hrvatske novinare.
Zanima me, ali obstaja kak pomislek proti rabi oblik vodja ali vodinja oz. vodjinja kot ženske ustreznice moškemu oz. katera oblika je priporočljiva.
Dostopnost
Dostopnost