Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
vréd vzéti ~ vzèmem dov. urediti: Dáj mi vréd mojo hi'zo vzéti BKM 1789, 415; Dáj mi vréd mojo hi'zo vzéti SŠ 1796, 145
Prekmurski
vréh tudi vréjh tudi vr̀h tudi vríh -a m
1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78
2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32
1. vrh: ſteroga vrh do nébe doſzégne KM 1796, 14; temen vrih KAJ 1870, 146; Bükev je veliko drevo z močnim vrehom AI 1878, 46; neſzli ſzo ga na vrih brigá KŠ 1771, 177; Ka pa vrihi plamin KAJ 1870, 66; i vrhove gôr szo nyegovi KAJ 1848, 78
2. vinograd, gorice: lagve i v-vrêh (gorice) do je pelali KAJ 1870, 28; Lêpe grünte, vrehé, zláto Szi szprávim KAJ 1870, 123; Gorice ino vrejh BJ 1886, 29; gorno z vrha Koziak KOJ (1914), 32
Prekmurski
vréjl -a m vnetost, vnema: Pouleg vrejla pobo'znoſzti ſzam preganyao czérkev Bo'zo KŠ 1771, 597; ktomi i 'zelejnye i vrejl KŠ 1771, 541
Prekmurski
vréjli -a -o prid.
1. vrel, ki vre: je vu vrejli oli vr'zeni KŠ 1771, 261; Vu vrejli oli vr'zeni BKM 1789, 328
2. vnet, goreč: Jaſz vrejli bodoucsi vu Bougi KŠ 1771, 410; Bila je vrejla pred deczov vu molitvaj KOJ 1845, 132; i bodoucsi vrejloga dühá KŠ 1771, 399; Küzmics pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti, zacsno je BKM 1789, 3; i ocsiſzto lüſztvo laſztivno vrejlo vu dobri delaj KŠ 1771, 659; mej vrejlo, i ponizno ſzrczé BKM 1789, 6b
vréjli -a -o sam. vreli, zelo vroč: vrejlo jeszti je denok nej dobro KOJ 1833, 12
1. vrel, ki vre: je vu vrejli oli vr'zeni KŠ 1771, 261; Vu vrejli oli vr'zeni BKM 1789, 328
2. vnet, goreč: Jaſz vrejli bodoucsi vu Bougi KŠ 1771, 410; Bila je vrejla pred deczov vu molitvaj KOJ 1845, 132; i bodoucsi vrejloga dühá KŠ 1771, 399; Küzmics pouleg ſzvoje vrejle gyedrnoſzti, zacsno je BKM 1789, 3; i ocsiſzto lüſztvo laſztivno vrejlo vu dobri delaj KŠ 1771, 659; mej vrejlo, i ponizno ſzrczé BKM 1789, 6b
vréjli -a -o sam. vreli, zelo vroč: vrejlo jeszti je denok nej dobro KOJ 1833, 12
Prekmurski
vréjlost tudi vrélost -i ž vnema, gorečnost: Vi-kedv; vola, vrejloszt KOJ 1833, 183; Vu dobrom vrejloſzt KMK 1780, 95; Vlej mi tô vrêloſzt BRM 1823, 49; Dávid vu vrejloſzti govori BKM 1789, 189; Pomágaj me naj z-vrêloſztjov Tebé lübim BRM 1823, 8; Kincse szprávlam z-vrêlosztjov KAJ 1848, 253
Prekmurski
vréjnje tudi vrénje -a s vrenje: mošt, vrejnje ga na vino obrné AI 1878, 47; pren. naj obcsinszkoga vrenyá zadüsiti neodlása KOJ 1845, 56; Czaszari je vola vrenyé nej z-szilov ftissati KOJ 1848, 97
Prekmurski
vréme tudi vréime tudi vréjme -na tudi vréjmen -a s
1. čas: Tempus Vrejmen KMS 1780, A8; Vrejmen Idó KM 1790, 94; ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; kai da ono hüdo vreime pride SM 1747, 27; Kakda ſze obrné vrejmen na bolvánſztvo KŠ 1754, 10; Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; liki mi je vrejmen dopüſcsalo BKM 1789, 3b; Steribi mogli pouleg vaſſega vreimena biti TF 1715, 7; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; Ar ga je ſteo od vnogo vrejmena viditi KŠ 1771, 250; i doli ſzpiſzane do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2; Mi pa do tiſztoga vrejmena tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; Modro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Do tisztoga vrêmena vzeme AI 1875, kaz. br. 2; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; Csi ſto vremeni bin dáva KŠ 1754, 10; steri zdai eno malo vreime ſaloſzni jeſzte SM 1747, 29; ſzem tak hüdo eto krátko vrejme potroso KŠ 1754, 240; i ſzkrblivo je zvidávao od njih ono vrejmen KŠ 1771, 7; Hválne peſzmi ſzo na vrejmen tak poſztávlene BKM 1789, 4; Na gvüsno vrêmen ſzlisajôcse Peſzmi BRM 1823, IX; O! blá'seno vrejmen KOJ 1833, IX; komaj csakalo vrejmen za v-soulo-idejnye KOJ 1845, 7; Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; ſzvoi ſzád dá vſzvoiem vreimeni SM 1747, 25; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) SM 1747, 29; vu vſzákom vrejmeni molécſi KŠ 1754, 113; Vtiſztom vrejmeni odgovorécsi Jezus ercsé KŠ 1771, 37; ki te vu etom ránom vrejmeni pozdrávlam KM 1783, 32; vu etom veſzelejsem vrejmeni pouzvo BKM 1789, 3b; Csi ſcsés, po vrejmeni bo’m ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga SŠ 1796, 11; vu vrejmeni obſzlu'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; stero prineszé szád svoj, vu szvojem vrêmeni TA 1848, 3; Vörjem po krátkom vrêmeni bomo nazáj poglednoli AI 1875, kaz. br. 1; Po vrêmeni dete porasté BJ 1886, 10; pred vrejmenom more mrejti KŠ 1754, 38; Záto pred vrejmenom nikoga ne ſzoudte KŠ 1771, 496; Z-vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486
2. slovnična kategorija za izražanje glagolskega dejanja: Rázlocsna vrêmena KAJ 1848, IX; Meſzta i vrejmena, ka gde KŠ 1771, 338; Vrêmena-rêcs AIN 1876, 43; vrejmena-adverbium naréditi KOJ 1833, 106
3. vreme: dobro vrejme KŠ 1754, 166; dobro vrejmen bode KŠ 1771, 53; dokecs je vrejmen dopusztilo KOJ 1848, 6; jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Vu mokrom vremeni BRM 1823, IX
1. čas: Tempus Vrejmen KMS 1780, A8; Vrejmen Idó KM 1790, 94; ſterim nyihovo vreime nepernáſſa tou ſzebov TF 1715, 7; kai da ono hüdo vreime pride SM 1747, 27; Kakda ſze obrné vrejmen na bolvánſztvo KŠ 1754, 10; Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; liki mi je vrejmen dopüſcsalo BKM 1789, 3b; Steribi mogli pouleg vaſſega vreimena biti TF 1715, 7; Ár oni ſzonáſz malo vreimena kastigali SM 1747, 30; Gda je pa prisla punoſzt vrejmena KŠ 1754, 115; Ar ga je ſteo od vnogo vrejmena viditi KŠ 1771, 250; i doli ſzpiſzane do naſega vrejmena varvali BKM 1789, 2; Mi pa do tiſztoga vrejmena tu nehámo eden ſtertinyak vina SIZ 1807, 6; národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; Modro nüczanye vrêmena KAJ 1848, VII; Do tisztoga vrêmena vzeme AI 1875, kaz. br. 2; vrêmena tak tam zaman ne troši BJ 1886, 5; Csi ſto vremeni bin dáva KŠ 1754, 10; steri zdai eno malo vreime ſaloſzni jeſzte SM 1747, 29; ſzem tak hüdo eto krátko vrejme potroso KŠ 1754, 240; i ſzkrblivo je zvidávao od njih ono vrejmen KŠ 1771, 7; Hválne peſzmi ſzo na vrejmen tak poſztávlene BKM 1789, 4; Na gvüsno vrêmen ſzlisajôcse Peſzmi BRM 1823, IX; O! blá'seno vrejmen KOJ 1833, IX; komaj csakalo vrejmen za v-soulo-idejnye KOJ 1845, 7; Vrêmen etak hitro preminé BJ 1886, 3; Ti nyim dávas hráno vu potreibnom vreimeni TF 1715, 47; vu potreibnom vreimeni ABC 1725, A6a; ſzvoi ſzád dá vſzvoiem vreimeni SM 1747, 25; Vu sterom (poſzleidnyem vreimeni) SM 1747, 29; vu vſzákom vrejmeni molécſi KŠ 1754, 113; Vtiſztom vrejmeni odgovorécsi Jezus ercsé KŠ 1771, 37; ki te vu etom ránom vrejmeni pozdrávlam KM 1783, 32; vu etom veſzelejsem vrejmeni pouzvo BKM 1789, 3b; Csi ſcsés, po vrejmeni bo’m ti vecs pripovidávala KM 1790, 32; Na ſzmrtnom vrejmeni zovi ga SŠ 1796, 11; vu vrejmeni obſzlu'sávanya zapitka SIZ 1807, 3; nego sze vu zdásnyem vrejmeni zácsa o'sivati KOJ 1833, X; naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; stero prineszé szád svoj, vu szvojem vrêmeni TA 1848, 3; Vörjem po krátkom vrêmeni bomo nazáj poglednoli AI 1875, kaz. br. 1; Po vrêmeni dete porasté BJ 1886, 10; pred vrejmenom more mrejti KŠ 1754, 38; Záto pred vrejmenom nikoga ne ſzoudte KŠ 1771, 496; Z-vrêmenom csedno 'zivlênye BRM 1823, VII; ſzkrovnoſzti od vrejmenov vekivecsni ſzkrite KŠ 1771, 486
2. slovnična kategorija za izražanje glagolskega dejanja: Rázlocsna vrêmena KAJ 1848, IX; Meſzta i vrejmena, ka gde KŠ 1771, 338; Vrêmena-rêcs AIN 1876, 43; vrejmena-adverbium naréditi KOJ 1833, 106
3. vreme: dobro vrejme KŠ 1754, 166; dobro vrejmen bode KŠ 1771, 53; dokecs je vrejmen dopusztilo KOJ 1848, 6; jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Vu mokrom vremeni BRM 1823, IX
Prekmurski
vrémeniten tudi vréjmeniten -tna -o prid. časoven, časen: té je zrok naſſe vrejmenitne ſzmrti KMK 1780, 11; ali káksega ovaksega vremenitnoga dobicska obájani KOJ 1845, 81; ino szebi narocsenih krsztsenikov vremenitno i vekivecsno szrecso KOJ 1845, 16; nej ſzo zaisztino vrejdna eta vremenitna trplejnya KM 1783, 217
vréjmenitno -ga sam. časna, tostranska stvar: tak moremo prejk pridti etoga vrejmenitnoga KM 1783, 12
vréjmenitno -ga sam. časna, tostranska stvar: tak moremo prejk pridti etoga vrejmenitnoga KM 1783, 12
Prekmurski
Prekmurski
vrèti vrém nedov. vreti, izvirati: Vreti Ferni KM 1790, 94; Jeli ſztudenecz zedne luknye vré ſzlatko i britko KŠ 1771, 750; pren. Vſzakovacska jálnoſzt vré vſzo hüdoubo neſztanoma KŠ 1754, 55; Vſze ſzrczé moje vré BKM 1789, 220; Kak ſzlatko vré tvoje ime BKM 1789, 275; Ár szem vreo prôti szamomi szebi TA 1848, 58
vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
vrejóuči -a -e ki vre, izvira: bode vu nyem ſztudenecz vrejoucse vudé KŠ 1771, 275
Prekmurski
vrètina -e ž vir, vrelec: A forrás, vretina AIN 1876, 11; Náj voda ztvoje vretine, Vczejlom leti ne poſzejhne BKM 1789, 52; kak 'zédni jelen khládnoj Vretini BKM 1789, 140; po pecsini vdaro, i frisko vretino je piſztila KM 1796, 39; escse gda ſzo nikse vretine zvodouv napunye-ne nej bilé KŠ 1754, 91; pren. Jezus, vretina miloscse KŠ 1754, 255; Ki ſzi vſze pravicze vretina KMK 1780, 74; vretina, i ſzedméra miloscsa je zváni KM 1783, 234; I piſzmo gléda na korén i vretino vſzej grejhov KŠ 1771, 440
Prekmurski
vrèzati vréžem dov.
1. odrezati, narediti z zamahom kose: Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28
2. porezati: Gla'zojna bi ga vrêzala KAJ 1870, 157
1. odrezati, narediti z zamahom kose: Kosec zkosôv veliki réd vrejže BJ 1886, 28
2. porezati: Gla'zojna bi ga vrêzala KAJ 1870, 157
Prekmurski
vrh predl. z rod. vrh: obláke steri sze zdaj vrh nyagovoga országa szka'züjejo AIP 1876, br. 10, 4; fölé (obr, vrh) AIN 1876, 26
Prekmurski
vrhék -hká tudi vríhek -hka m vršič, vršiček: i nagno ſze je na vrhék palicze ſzvoje KŠ 1771, 692; ſzüknya od vrhka ſzetkana czilou KŠ 1771, 329; Sztári borôvje klumnejo z-vrihkmi szvojimi KAJ 1870, 86
Prekmurski
vr̀hnje tudi vèrnje -a s smetana: Zmôčaj zvernja môti BJ 1886, 15; szvinya pijé na pol zmocseno vrhnye AIP 1876, br. 8, 6
Prekmurski
vr̀li -a -o prid. priden, dober: Vrli szlovenszki Skolnik KOJ 1845, 3; Kâ je on vrli i delaven cslovek bio KAJ 1870, 112; Hej, pero, moje vrlo perce KAJ 1870, 7; Solszke návade vrloga Skolnika KOJ 1845, 6; steri dvá vrliva sziná grajati nepresztáne KOJ 1848, 60; 'Ze szo sze najsli nisteri verli môu'zi AIP 1876, br. 10, 1
vrléjši -a -e pridnejši, boljši: Nestimajte Moski! Ka szte vszi vrlejsi od vasih bojdikaj 'senszk KOJ 1845, 42
nájvrléjši -a -e najpridnejši: cslovek Naj plemenitejsi, Bojdi naj vrlejsi Z-ſzpametnimi delami BRM 1823, 327
vrléjši -a -e pridnejši, boljši: Nestimajte Moski! Ka szte vszi vrlejsi od vasih bojdikaj 'senszk KOJ 1845, 42
nájvrléjši -a -e najpridnejši: cslovek Naj plemenitejsi, Bojdi naj vrlejsi Z-ſzpametnimi delami BRM 1823, 327
Prekmurski
vr̀lo prisl. pridno, dobro: Volo Goſzpodna I vrlo je ne oprávla BKM 1789, 400; vsza sola je nyé vrlo zgovárjala Prve kri'sne serege prav vrlo je pomláto KOJ 1848, 24
vrléj boljše: Tejlo Ali gori ſztáne vrlej BKM 1789, 401
vrléj boljše: Tejlo Ali gori ſztáne vrlej BKM 1789, 401
Prekmurski
Prekmurski
vrnóuti tudi vrnóti -ém dov. obrniti, vrniti: Da znám obüdis me i vrnés mo düso SŠ 1796, 86; Ki dobro na zlo vrnéjo BKM 1789, 332; vrni vuha k molitvam mojim TA 1848, 11
vrnóuti se tudi vrnóti se -ém se vrniti se: ſze od Moj'zesove Právde k-Kriſztusevomi Evangyeliomi vrnouti moremo KŠ 1754, 6b; K-Bougi ſze vrnouti nescse BKM 1789, 250; Jezus ti miloscso vtála, Csi ſze na dobro vrnés BRM 1823, 76; sze vrnéjo k Gaszpodni TA 1848, 18; nazâ sze vrnéjo KAJ 1870, 139; Verni ſze knám BKM 1789, 343; Grejsniczke ſze ktebi vrnéjo KŠ 1754, 254; naj ſze ne vrnéjo nazáj kHeroudeſi KŠ 1771, 8; Tak szi sze z-grêha na grêh vrno KAJ 1848, 244
vrnóuči -a -e ko se vrne: pred ſzvinyé, naj vrnoucse váſz raſztrgajo KŠ 1771, 21
vrnóuti se tudi vrnóti se -ém se vrniti se: ſze od Moj'zesove Právde k-Kriſztusevomi Evangyeliomi vrnouti moremo KŠ 1754, 6b; K-Bougi ſze vrnouti nescse BKM 1789, 250; Jezus ti miloscso vtála, Csi ſze na dobro vrnés BRM 1823, 76; sze vrnéjo k Gaszpodni TA 1848, 18; nazâ sze vrnéjo KAJ 1870, 139; Verni ſze knám BKM 1789, 343; Grejsniczke ſze ktebi vrnéjo KŠ 1754, 254; naj ſze ne vrnéjo nazáj kHeroudeſi KŠ 1771, 8; Tak szi sze z-grêha na grêh vrno KAJ 1848, 244
vrnóuči -a -e ko se vrne: pred ſzvinyé, naj vrnoucse váſz raſztrgajo KŠ 1771, 21
Prekmurski
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 739
- 740
- 741
- 742
- 743
- 744
- 745
- ...
- 818
- Naslednja »
Število zadetkov: 16357
Dostopnost