- iz strojništva motor z notranjim zgorevanjem, pri katerem pride na štiri gibe bata en delovni gib
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Sprotni
štíritáktnik samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Sprotni
Svetokriški
štivra -e ž davek: zhe on je prepovedal shtiuro tož. ed., inu daz Ceſsariu plazhouati ǀ gospoiska shtiuro tož. ed. terja ← srvnem. stiure ‛davek’; → štibra
Svetokriški
štok m skrinjica za darove: je bila li dua vinaria v' shtok tož. ed. tiga Tempelna poſtavila ← bav. nem. Stock, nem. Opferstock ‛skrinjica za darove’
Svetokriški
štokfiš -a m riba trska ali oslič: piſhe Clemens Alexandrinus, de Shtokfiſh im. ed. ima ſvoje ſerze v'trebuhi ǀ variteſe pak, de nebote kakorshniga Shtokfisha rod./tož. ed. vun potegnili ǀ kulikajn takorshnih shtokfiſhu rod. mn. ſe najde v'mej ribizhy (V, 36) ← srvnem. stocvisch ‛polenovka’, tj. ‛posušena riba trska’; pomen ‛oslič’ je mogoče domnevati zaradi pri Kastelec-Vorencu zapisanega ſtokfiṡh ‛asellus’.
Svetokriški
štola -e ž 1. štola: Shtola im. ed. pomeni keteno (III, 83) ǀ shtolo tož. ed. vsame, inu sazhne Hudizha pregajnat (I/2, 27) ǀ Kadar ſtolo tož. ed. okuli ſebe dene (IV, 50) 2. štolnina, tj. pristojbina, ki se plača duhovniku za opravljen obred: fliſſik ſo pak terjat deſſetine, shtollo tož. ed., inu kar ym shlishi (IV, 70) ǀ Ste dolshni ſvejſtu deſſetino opraulat, popolnama shtollo tož. ed. plazhat (IV, 73) ← nem. Stola ← lat. stola ‛dolgo vrhnje oblačilo’ ← gr. στολή ‛oprava, oprema, obleka’
Svetokriški
štorja -e ž rogoznica, pletenjača: on je vener ſtonovitu klezhal na eni slamnati shtori mest. ed. (V, 575) ← furl. stuerie < lat. storea ‛plahta, rogoznica’
Svetokriški
štorklja -e ž štorklja: Sherjali, Garlize, lastuze, inu ShtorKle im. mn., Kadar samerKajo de Nebu shuga mres, vejter, inu ſneih prezej pobegnio v'gorKejshi desèle ǀ shtorkle im. mn. ſvoje mlade na viſoke ſtrehe neſseio, inu yh vuzhè lèjtat ǀ Od shtorkel rod. mn. pishe Elianus ǀ kakor od Shtorkil rod. mn. pishe Alciatus ǀ Shtorklam daj. mn. ja ſapovedal, de te mlade imaio tem ſtarom shpisho noſſiti
Svetokriški
štrah -a m udarec: Sakaj Chriſtus 6666 shtrahou rod. mn. ie bil preiel, inu vſo kosho mu ſò bily s'shivota oderli, de ie bil kakor ena oderta auzhiza (II, 561) ← srvnem. streich ‛udarec’
Svetokriški
štrajfan -a m kaznovan: je bil shtrajfan im. ed. m, de vezhno lakoto terpi ǀ ta Kateri s'vodò je golufal, tudi v'vodi je bil shtraifan im. ed. m ǀ Sizer preſs vſe gnade je shtraiffan im. ed. m ǀ ta terdouratni folk je taku shtraijfan im. ed. m ǀ on je bil od Boga shtrajffan im. ed. m s'naglo ſmertio ǀ nihdar ta ſvejt nej bil taku mozhnu gajslan, inu ſtrajfan im. ed. m ǀ Aſa je bil shrajfan im. ed. m s' veliko bolezhino na nogah ǀ sa vſe lete grehe bosh shtrajfana im. ed. ž ǀ ſamaritanery, Kateri ſo bily taKu mozhnu od Boga s'lakoto shtrajfani im. mn. m ǀ koku ſe pregreshio, taku tudi ſo shtraifani im. mn. m ǀ vſe kar ym je sapovedanu morio bugat, inu dopernesti sizer ſo shrtajfani im. mn. m ǀ molimo s' pravo andohtio, de bomo pognadani, inu vshlishani, inu nikar shtrejfani im. mn. m ǀ kadar shene bi v'tem nebile pregreshile, bi nebile od Boga shtrajfane im. mn. ž → štrajfati
Svetokriški
štrajfati -am dvovid. kaznovati: Bug bò perſilen skoraj ta ſvejt shtrajfat nedol. ǀ ſim perſilen njega groſnu shtraifat nedol. ǀ shentvavize bi hoteli shtrajffat nedol. ǀ ta greshni Israelski folk je hotu sktrajfat nedol. ǀ ali kam bosh bejshal pred Bugam, kateri tebe strajfat nedol. hotel ǀ v' tej vishi nas more ſtraifat nedol. ǀ G. Bug nei hotel taiſte ſodit, inu shtraifatc nedol. ǀ takrat bres vſe miloſti yh shtrajfam 1. ed. ǀ moj Gospud, sakaj ga taku shtrajfash 2. ed. ǀ de ſi lih naſs shtrajffash 2. ed., vener nezh nemaramo ǀ ijh nepoſvarish, ijh neshtrajfash +2. ed. ǀ Bug nas shtrajfa 3. ed. na tem, ali na unem ſvejti 3. ed. ǀ G. Bug taku mozhnu shtraifa 3. ed. te dushe ǀ takorshne terdouratne she oſtreshi shtraiffa 3. ed. ǀ takorshne oſtru ſtrajffa 3. ed. ǀ ſvoj podversheni folk gaishla, inu ſtrajfa 3. ed. ǀ Gospud Bug neshtrajfac +3. ed. te greshne Ludy ǀ Bug yh neshtrajfa +3. ed. prezej kakor greshè ǀ yh Kregate, yh tepete, inu shtrajfate 2. mn. ǀ aku yh nesfarite, inu neshtrajfate +2. mn. kadar ony vaſs nebugaio ǀ s' enu nezh neusmilenu vaſſ shtraifaio 3. mn. ǀ kateri neshtrajfaio +3. mn. ſvoje otroke ǀ jeſt tebe proſſim shtrajfai vel. 2. ed. mojo nehualeshno sheno ǀ shtrajfaj vel. 2. ed. mene s' kugo, s' lakoto, s' vojsko ǀ Shtraifai vel. 2. ed. Gospud tiga lashniviga opraulauza ǀ O Gospud, inu Stuarnik moj! nikar mene neshtrajfaj +vel. 2. ed. ǀ tedaj vy ozheti, inu matere, poſvarite, inu shtrajfajte vel. 2. mn. vashe otroke ǀ Bug bò cello deshelo shtrajfal del. ed. m ǀ Bug vezhKrat yh je shtraifal del. ed. m ǀ Bug je bil shtrajffal del. ed. m Bethſamiterje, inu Philiſterje ǀ de bi G. Bug njega ozhitnu neshtrajfal +del. ed. m ǀ de bi tebe neshtraifal del. ed. m ǀ Bug bi ga bil shtrajſfal del. ed. m ǀ cillu Ajdje ſo oſtru folsh prizhe shtrajfali del. mn. m ← srvnem. strāfen ‛karati, kaznovati’. O prehodnem -j- glej Ramovš 1924: 174.
Svetokriški
štrajfinga -e ž kazen: shtrajfinga im. ed. Boshja je bila zhes njega prishla ǀ vſem taiſtem takorshna shtraifinga im. ed. je v' pakli dana ǀ shtrajnfinga im. ed. Boshja vaſs bo doſegla ǀ vezh ſe boyte shtrajfinge rod. ed. tiga shivota, kakor dushe ǀ je poſlal Mojſeſſa klizat, inu proſſit, de bi ga od taiſte shtraifinge rod. ed. reshil ǀ od shtrajffinge rod. ed. boſhje reshili ǀ Nehaite od grehou, taku bote ledig od ſtraifinge rod. ed. ǀ shtrajfingi daj. ed. boshi nebodò odshli ǀ G. Bug yh poshle k' shtrajfingi daj. ed. vashih grehou ǀ tej oſtri shtrajffingi daj. ed. boshy nebosh odshal ǀ nebote guishnu shtraifingi daj. ed. boshii odsli ǀ ſò zhes vashe otroke oblaſt udobili s'Kuſi perpusheine Boshje K'shtraifingi daj. ed. vashiga preklinaina ǀ od Boga obeniga lona, ampak shtrajfingo tož. ed. ſo bily doſegli ǀ ti prezei hozhes imeti pravizo, inu shtraifingo tož. ed. ǀ G. Bug prezei skuſi Natana mu poshle shtrajffingo tož. ed. ǀ zholn v'Katerem ſe je imel ohranit ta zhloveski ſpol pred shtrajfingo or. ed. Boshjo ǀ Ta vishishi Rimsha Gospoda je bila prepovedala pod veliko shtraifingo or. ed. ǀ Bug je bil obvarval to ſemlo Geſsen pred to gmain ſtrajfingo or. ed. teh muh ǀ Kadar naſs s'shtrajfingo or. ed. ſtrashi ǀ vſe shtrajfinge im. mn. zhes padaio, inu vener my K'sapuvidam Boshim ſe neperpognemo ǀ bi shelu de lete sgoraj povedane shtraifinge im. mn. bi vaſs pametnishi sturile ǀ de te strashne ſhtrajfinge im. mn. ne bodo nad vaſs prishle ǀ shibo tijh shtrajfing rod. mn. v'rokah dershi perprauleno ǀ G: Bug tulikain shtrajfinh rod. mn. poſſila ǀ nebote nikuli bres shtraifinh rod. mn. ǀ dokler tulkajn shtraifing rod. mn., inu zhudu je ſanizhoval ǀ shibe teh ſtrajfing rod. mn. v'rokah dershi ǀ sakaj takorshneh ſtraifinh rod. mn. Bug bi neposhilal zhes nas ǀ Ah neſrezhni my, kir tulikajn shtrejfinh rod. mn. ſo zhes nas pershle ǀ je vidila de tulikajn shtrajfingom daj. mn. je bila podvershena ǀ moj folk pak nepofliſſa vbeyshat shtrajfingam daj. mn. ǀ Shtrajfinge tož. mn. Bug nam poshila, de bi ſe od grehou sdershali ǀ G. Bug je zhes Judje poslal velike reue: nadluge, inu shtraifinge tož. mn. ǀ vſe neſrezhe, inu shtrajffinge tož. mn. hozhe zhes leta nehualeshni vinograd poslat ǀ nemaraio ny sa lon, ny sa ſhtrajffinge tož. mn. boshje ǀ O Gospud poshli zhes ta greshni ſvejt sthrajfinge tož. mn. ǀ Ali kaj imate s' en lon zhakat? nikar gnade, inu miloſti, ampak shrrajfinge tož. mn. ǀ Kadar my vidimo te shtransfinge tož. mn. nam perpraulene ǀ S' temy Tremy shtrajfingi or. mn. G. Bug gaishla vezhkrat ta greshni ſvejt ǀ ga bom gaislal s'shtraifingi or. mn. ǀ Mojſſes sazhne s'shtrajfingamy or. mn. Faraona ſtrashit ← srvnem. strāfunge ‛karanje, kazen’; → štrajfati
Svetokriški
štrajfovati -ujem nedov. kaznovati: sdaj Angeli neshtrajfujeio +3. mn., negajshleio, inu neubivaio vezh ludy, kakor ſo pred Criſtuſavo ſmertio dellali ǀ sa tiga volo oni ſò shtrajfoval del. mn. m, inu vbjali bres vſe miloſti lete greshne ludy (V, 269) → štrajfati
Svetokriški
štravs -a m noj: ſhtrauſ im. ed. nemore letejti ǀ imaio peruti kakor Shtrauſ im. ed. sakai nihdar od semle ſe nepolsdigneio ǀ ſakaj, inu koku shaluje ſtrauſſ im. ed. ǀ Strauſſ im. ed. pak ſvoje jaiza pokopà, inu skrie v' pejſik ǀ ta kateri je bral naturo tiga ſhtrauſa rod. ed. ǀ ſe bere od shtrauſa rod. ed., de ima to naturo ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu rod. mn. ← nem. Strauß ‛noj’; → štrus
Svetokriški
štrgljati nedov. štrgljati, čohati: morio kojne shterglati nedol., inu oſedlati < štrigljáti iz štrígelj ‛čohalo’ ← srvnem. strigel ‛čohalo’
Svetokriški
štrih -a m črta, poteza: Xeuxes je bil poſnal Apellesa s' eniga ſamiga shtriha rod. ed., katiriga ie bil ſpenselzam ſturil (V, 241) ← srvnem. strich ‛črta, poteza’
Svetokriški
štrihan -a prid. poslikan: njemu ner ble dopade polna misa! inu shtrihani im. mn. m glaſhi (V, 36) Tvorjeno iz štrihati ← srvnem. strīchen ‛gladiti, barvati’.
Svetokriški
štrik -a m vrv: Rabel ga obejſſi, ali shterk im. ed. ſe uterga ǀ de bi njemu shterk tož. ed. odresal, na katerem viſſi ǀ per Altarju ſo bily njemu en ſkterk tož. ed. na vrat vergli ǀ po shtriki mest. ed. pleſsat, inu nepadit ǀ sedaj s'eno nogo, sedaj s'eno roko na shtriku mest. ed. viſsil ǀ puſti nej shtriki im. mn. te lubesni Boshje tebe h' Chriſtusa perveshejo ǀ de bi in naſs reshil od shtrikou rod. mn. te vezhne ſmerti ǀ jadra reſtarga, drevu polomi, shtrike tož. mn. poterga, zholn ſamterkje mejzhe ǀ kadar bi prishal v'letu mestu en kaukler, inu bi na plazu po shtrikah mest. mn. pleſal ǀ ga ie bil ſapovedal s' shtriki or. mn. kakor eniga tatu ſveſat ǀ ga sazhneio s' shtriky or. mn., inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat ǀ s' mozhnimi shtrikami or. mn., inu ketnami ǀ s'shtrikami or. mn., inu ketnamy ſo ga bily ſveſali ǀ ga ſazhnejo ueſat s'shtrik or. mn., inu ketenamy ← srvnem. stric ‛vrv’
Svetokriški
štrlinkati nedov. pohajati, okrog hoditi: koku bi mogle Gospe, Gospodizhne, Fraue, inu tudi Gospudy boſſy hodit, prangat, ſim ter kje shterlinkat nedol., kadar bi shulinu ne imeli (V, 33)
Celotno geslo
Sprotni
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 417
- 418
- 419
- 420
- 421
- 422
- 423
- ...
- 499
- Naslednja »
Število zadetkov: 9969
Dostopnost