Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Svetokriški
šribar -ja m pisar: ti Rihtar, ti Flegar, ti shribar im. ed. … Aku nepovernesh, kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ uni Shribar im. ed., Dohtar, Solicitator … krivizhnu andla ǀ ſapovei Meſtniga shribaria tož. ed. poklizat ǀ Dellauzi, inu Antuerhary predajeio ſvoje dellu: Malary ſvoje pilde: Shribary im. mn. m ſvoje piſſma ← srvnem. schrībære ‛pisar’
Svetokriški
šrit -a m korak: je jo luzhil 100 shritu rod. mn., ali ſtopin dalezh (IV, 163) ← srvnem. schrit ‛korak’
Svetokriški
štabla -e ž stopnja, stopinja, stopnica: ta perua shtabla im. ed. je grevingo imeti ǀ takrat na leto sgureino shtablo tož. ed. ž pridemo da ſamih nebeskih urat ǀ lete lujtra ſo imele petnajſt shtabel rod. mn. ǀ shtenge imaio, 12. Shtabel rod. mn. ← srvnem. staffel ‛stopnja, stopinja’
Svetokriški
štacuna -e ž prodajalna (ki je hkrati obrtniška delavnica): en Shushter kateri blisi je shtazuno tož. ed. imel ǀ Kupez, inu kramar, ima ſvojo shtazunio tož. ed. saprejti ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tož. ed. tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa ǀ en ſushter v'prasnik v'ſaperti shtazuni mest. ed. je dellal ǀ v'shtazuni mest. ed. teh Antuerharjou ſe najde vſe orodie potrebnu sa njegou dellu ǀ Antuerharij ſo niih shtazune tož. mn. imeli na uogeleiih tiih gaſs ǀ V' shtazunah mest. mn. sa volo golufie n' hozhe oſtati ← ben. it. stazòna ‛prodajalna, delavnica’
Svetokriški
štacunar -ja m trgovec: Pogledaj v' almaro, aku tvoj guanti shrajejo, plazhaj shtazunariu daj. ed., inu shnidariu (II, 384) ǀ Po tem grè Jeremias poshlushat kaj kramary, Shtazunary im. mn., inu kupzy ſo govorili (V, 608) → štacuna
Svetokriški
štajerski -a prid. štajerski: V' shtajerski mest. ed. ž deshelli je bil en Gospud, katiri je leto skushnavo imel (III, 88) ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski mest. ed. ž, Coroshki, inu Krajnski desheli (IV, 105)
Svetokriški
štala -e ž hlev: poprej je bila ena shtala im. ed. te nezhiſte shivine ǀ ſi mene reuniga taku povishal, s' shtale rod. ed. v'Kralevi duor poklizal ǀ vtezhe en Koin s'shtale rod. ed. ǀ imate shtalo tož. ed. sa vaſhe pſee ǀ gre po nozhi v' ſhtalo tož. ed. ǀ v'shtalo tož. ed. tezhe gledat zhe njega ſtari shimil je shivu ǀ Paſter je bil njega v' shtali mest. ed. neshal ǀ v' Betlehemski ſhtali mest. ed. ǀ kojni vshtali +mest. ed. ſe ſo bili odvesali ← it. stalla ali neposredno ← srvnem. stal ‛hlev’; → stala
Svetokriški
štalica -e ž hlevček: en novi ſtudeniz bliſi te Betlehemske ſhtalize rod. ed. je bil ſazhel sverat ǀ v'to Betleemsko shtalizo tož. ed. ǀ v'Bethlemski shtalizi mest. ed. bomo vidili tu novu rojenu Dete Ieſuſa ǀ de v'Betlehemi je rojen veni preproſti ſhtalici mest. ed. ǀ v'BethlemsKi shtalazi mest. ed. je njega imela poroditi → štala, → stalica
Svetokriški
štalt -i ž podoba: ena rezh v'to drugo ſe preoberne, inu vener te perve, shtaut im. ed., ali podoba oſtane ǀ Kej je sdaj ta parua tuoja lepa shtolt im. ed. inu podoba ǀ is lete moje ſtrashne shtauti rod. ed. doli uſemi ǀ ſe troshtam tudi to beshtio v'zhloveski shtauti mest. ed. premagat ǀ hudizh veni groſoviti shtauti mest. ed. eniga Lintvorna ſe prikaſſe ǀ ieſuſa s' ſabo perneſſe, v' taiſti shtauti mest. ed., v' kateri v' Bethlemski shtalizi ga je bila porodila ǀ ſe je bil v'zhloveski shtalti mest. ed. perkasal ǀ moj Bug ti ſi njega v'tulikajn shtauti rod. mn., inu podob preobernil ← srvnem. stalt, gestalt ‛postava, podoba, izgled’
Celotno geslo Sprotni
štámfanje, štánfanje samostalnik srednjega spola
    hoja na smučeh navkreber 
Celotno geslo Sprotni
štámfati, štánfati nedovršni glagol
    1. hoditi na smučeh navkreber 
      1.1 utrjevati, zbijati sneg s polaganjem smuči drugo ob drugo  
Svetokriški
štenge -eng ž mn. stopnice: Te shtenge im. mn. s'shkerlatam popete pomenio te Svete Krajle ǀ vidi uſe shtenge tož. mn., inu kambre polne ludy ǀ hudizhy ga po shtengah mest. mn. vershejo ǀ prezej tezhe po ſtengah mest. mn. ǀ en drugi bo poſtengah +mest. mn. padil, inu urat ſi ulomil ǀ veliku mrasa, lakate je terpel, inu kakor en ptuj zhlovek podshtengah +mest./or. mn. ſvojga ozheta prebival ← srvnem. stëge, stiege ‛stopnice’
Svetokriški
štentati -am nedov. truditi se: terbej tulikajn ſe mujat, inu shtentat nedol. aku hozhete v'njega gnado priti ǀ Vuol pomeni te kmetushke ludij, inu delouze, kateri ſò perſileni shtentat nedol., inu dellat ǀ Ta kateri hozhe en morski perlin vdobit, inu najti, more shtentat nedol., inu dragu ga plazhat ǀ kulikajn shtentate 2. mn., kadar enimu zhloveku hozhete dopasti ← it. stentare ‛mučiti se, truditi se, težko živeti’
Svetokriški
štercar m potepuh: kadar bi en shterzar im. ed., en potepuh k' vam prishal (I/1, 60) ← bav. nem. Störzer, Sterzer ‛postopač, potepuh’
Svetokriški
šterna -e ž vodnjak: nema nihdar ſmijram stati kakor shtirna im. ed., temuzh ima tezhi kakor ſtudeniz ǀ David je shelel pijti to frishno vodo s'Bethlehemske shterne rod. ed. ǀ to Lubesan pergliha ſtudenizu, inu nikar tej shterni daj. ed. ǀ ſo ga v'eno ſuho shterno tož. ed. vergli ǀ kadar greh doperneſesh v'shterno tož. ed. padesh ǀ v'tej gorezhi shterni mest. ed., bodo goreli ǀ Ieremias je molil veni ſtari ſhterni mest. ed. ǀ vſe vode teh ſtudenzou, inu shternih rod. mn., okuli tiga meſta Hjericho ſo bile ſe pokaſile ǀ cellu lejtu ſó koppali, inu dellali shterne tož. mn. ǀ tudi v'shternah mest. mn. ſe najde dobra voda ← rom. < lat. cisterna ‛vodnjak, podzemni prostor za shranjevanje vode’
Svetokriški
šteti -ejem nedov. šteti: je bil sapovedal shtejti nedol. kulikain folka yma pot ſabo ǀ sazhne denarje shteiti nedol. ǀ Nej tedaj danaſs nehaio Judje nyh lejta shteti nedol. od ſvojga vishishiga Maſhnika. Ajdje od olimpiade ǀ Jeſt shtejem 1. ed. tvoje ſtopine, inu yh ſapishem ǀ ſe tulikajn ponishash, de nashe laſsje shteiesh 2. ed., inu ſa taiſte skerbish ǀ naſai ſe oſre, de bi vidil, gdu tu shteie 3. ed. ǀ Bug shteje 3. ed. ſvejsde na nebeſſah ǀ je shlishal de edn glaſſnu ſa nym je shtel del. ed. m, 1.2.3.4. ǀ tajſte denarje ſo sheteli del. mn. m
Svetokriški
števenje -a s število: G. Bug poſtavi na vago grehe tiga zhloveka, inu kadar ſe yh nebere enu guishnu shtiveine im. ed., neperpuſtj zhloveka dalei shiveti ǀ Tu bom shiher reKal de pres vſiga shtivejna rod. ed. je taistih, Kateri ſe isvelizhajo ǀ Preſſ vſiga shtivejna rod. ed. gvishnu ſo zhuda, inu mirakalni, katere G. Bug je puſtil vidit tem ludem ǀ on je poſtaulen v' shtivejne tož. ed. teh Bogou
Svetokriški
štibra -e ž davek: Ne plazha ob ſvojm zhaſsu purgar shtibre rod. ed., prezei rubiga (II, 305) → štivra
Svetokriški
štiftan -a prid. ustanovljen: te lepe driveſſa, katere po Zirkvah tiga meſta ſim vidil pomenio te Svete Bratauszhine v' taiſtih shtiftane tož. mn. ž (IV, 320) → štiftati
Svetokriški
štiftar -ja ž ustanovitelj: S. Elias Prerok, pervi Shtifter im. ed. te Svete Bratauszhine ǀ zhaſtiti Christuſa JESSVSA v'S. Reshnem Telleſſam, kakor ſvojga praviga Shtifterja tož. ed. ǀ Vſe Bratauszhine ſó dolshne ſvojga Shtifterjo tož. ed. zhaſtiti ǀ vſy ti drugi shtifftery im. mn. perpuſte ſvojm Duhounem, de ſiher mej ſabo imaio blagu, inu perhodiszhe ǀ ſo dolshni obyskati pilde ſvojh S Shtifterjou rod. mn., inu S. Shtifterz ← srvnem. stiftære ‛ustanovitelj, darovalec’
Število zadetkov: 9969