Zadetki iskanja
Svetokriški
štiftarica -e ž ustanoviteljica: MARIA Diviza je Shtifterza im. ed. lete S. Bratauszhine ǀ kulikajn molitviz je G. Bogu, inu Sveti Catharini ſhtifterzi daj. ed., inu Materi tiga Svetiga Ordna offrala ǀ S. Skolaſtia, mattere, inu shtiferze im. mn. tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou, ſo bile en lep dan ǀ ſo dolshni obyskati pilde ſvojh S Shtifterjou, inu S. Shtifterz rod. mn. → štiftar
Svetokriški
štiftati dov. ustanoviti: Kateri ſi tu Svetu Mashtvu na semli shtiftal del. ed. m (IV, 63) ǀ MARIA Diviza je to S. Bratauszhino shtiftala del. ed. ž (IV, 312) ← srvnem. stiften ‛ustanoviti, podariti’
Svetokriški
štiglic m lišček: de bi tebi, offrali tiga beliga labuda, tiga piſſaniga shtigilza tož. ed. ← srvnem. stig(e)liz ← stčeš. stehlec ‛lišček’
Svetokriški
štih -a m vbod s šivanko, šiv: je bila slepa ratala, de shtiha rod. ed. nej vidla ǀ en shtih tož. ed. sabſtoin bi nesturili eni vbogi ſirotizi ǀ de sa vſakaterim shtiham or. ed. en glashik vina bi popili ǀ ſta vezh shulinu vbugaime dala, kakor pak predala, kulikajn shtihu rod. mn. ſta ſturila, tulikajn krat na Boga ſta ſpolnila v štihu pustiti dov. pustiti nedokončano: kakor je shlishala 11. biti na uri je uſe v' shtihi puſtila del. ed. ž, inu damu tekla v štihu zapustiti dov. pustiti nedokončano: Leta kadar je vidil de meſtu je gorelu vſe kar je imel je bil v' shtihi sapuſtil del. ed. m ← srvnem. stich ‛vbod’; zvezi v štihu pustiti in v štihu zapustiti sta kalka po nem. im Stiche lassen ‛pustiti nedokončano, opustiti’.
Celotno geslo
Sprotni
Svetokriški
štikan -a prid. 1. štikan, vezen: fazonetel, v'katerem s' slatimi shidami je bila podoba Ceſsarize Livie shtikana im. ed. ž (III, 60) 2. vdelan: je bila ena slata misa s'timi nar shlahtniſhimi kamini shtikana im. ed. ž (I/1, 85) Tvorjeno iz štikati ← nem. sticken ‛vesti’.
Svetokriški
štikeljc -a m glasbeni komad: morebiti de nei potrebnu ſe per zaiti h' temu boiu, h' tej Comedy, h' temu shtikilzu daj. ed., h' tei raishi perpraulat ǀ Muſikonti, kadar imaio en novu shtikilz tož. ed. peiti, ali goſti ǀ Leta je ena Muſika, per kateri ſe eni shtikilzi im. mn. godeio, katire zhlovek nej nikuli shlishal ǀ jeſt nej ſim nikuli na leto Comedio mislil, ni takorshne shtikilze tož. mn. shlishal, ni h' takorshnimu boju, inu raishi perpraulau ← nem. Stücklein ‛pesem’ < ‛košček’
Svetokriški
štima -e ž glas: Lepa, inu slatka je tuoja shtima im. ed. ǀ Is oblizha nei mogal posnat de je Syn Boshj: ampak is shtime rod. ed., is njegove sadne beſſede ǀ Gdu je ta Gospud, de bi jeſt njega shtimi daj. ed. moral shlushiti ǀ je shlishal shtimo tož. ed. Boshjo ǀ ſo njegovo pohleuno ſhtimo tož. ed. shlishali ǀ gre po shtimi mest. ed., sagleda Catharino is katire ta shveplenski plemen je gorel ǀ enu jutru je videl, inu shlishal eno tizo s'zhlovesko shtimo or. ed. peiti ǀ Bug s'trashno ſhtimo or. ed. sazhne shugat ǀ te lepe shtime im. mn. teh semilskih Muſikantu ſo kakor en shraj teh shab ǀ je shlishal veliku shtim rod. mn. vkupaj ← srvnem. stimme ‛glas’
Svetokriški
štiman -a prid. 1. cenjen, čislan: aku dalej eden vandra vezh je shtiman im. ed. m ǀ Dobru imè je tulikain shtimanu im. ed. s od teh Modrih ludy, de letu nemorio preshazat ǀ nej rezhi na semli taku shlahtne, inu shtimane rod. ed. ž ǀ bi njemu pokasali tu ſvetlu Nebu, tu rumenu ſonze, te lepe ſvejsde, te piſſane rozhe, tu veliku shtimanu tož. ed. s ſlatù, ſrebru, perlne, shlahtne kameine ǀ pred drugimy Gospudy ſe je hualil de je greshil s' eno shlahtno veliku shtimano or. ed. ž Dekelzo ǀ gdu bi drugazhi ſodil, dokler ta dua shtimana im. dv. m Gospuda ſta letu sprizovala ǀ taku malu Mashniki od teh deshelskih ſò shtimani im. mn. m ǀ takorshne dobre della ſo kakor enu nezh od Chriſtuſa shtimane im. mn. ž/s 2. pojmovan: obedn n' hozhe sa norza shtiman im. ed. m biti ǀ ta katiri vekshi norzhie ſmisli, inu triba, pametnishi je shtiman im. ed. m presež.> S. Karſtnik je bil ta ner shtimanishi im. ed. m v celli Judovski desheli → štimati
Svetokriški
štimanje -a s spoštovanje, čislanje: Bug pak kateri vſe lubesni, inu shtimajnia rod. ed. je ureden leta ſe nelubi, inu neshtima ǀ Letakorshni poſvejtni Vuzheniki nejſo shtimaina rod. ed., ampak ſaſpotovajna uredni ǀ je bil takorshnu veliku shtimajne tož. ed. v' Rimi ſi sadubil ǀ njeh zhast, inu shtimajne tož. ed. ſo sgubili → štimati
Svetokriški
Svetokriški
štimati -am nedov. 1. ceniti, čislati: dusho imamo vezh kokar vus volni ſvet shtimati nedol. ǀ ſamu letu Nebesku Krajleſtvu ſe imà shtimati nedol., inu yskati ǀ iest tuoio dusho tulikain shtimam 1. ed. de rat, inu volnu vus ſvejt bi hotel tebi sa nio dati ǀ sa tiga volo jeſt veliku shtimam 1. ed. leta andverh ǀ vezh shtimash 2. ed., vezh lubish en denar, kakor pak G: Boga tuojga odreſhenika ǀ ſam ſebe shtimash 2. ed., vſe druge sanizhujesh ǀ tvoje ſmerdezhe truplu vezh sktimash 2. ed. kakor dusho, inu G. Boga ǀ on tebe shtima 3. ed. tulikain kakor ſam sebe ǀ kateri taiſto maihinu ſtima 3. ed. ǀ ſledni ſam ſebe ſhtima 3. ed., druge sa greshne dershi ǀ Kadar edn nezh nima obedn ga neshtima +3. ed. ǀ taku malu G: Boga shtimamo 1. mn., inu lubimo ǀ lubesniviga Gospuda nesposnano, neshtimamo +1. mn., inu nelubimo ǀ taku malu shtimate 2. mn. to nebesku slatkuſt ǀ vy karsheniki neshtimate +2. mn. enu takorshnu Krajleſtvu ǀ ludje tebe vidio, hualio, shtimaio 3. mn., inu sa bogabojezho Perſhono dershè ǀ nar nuznishi je zhloveku, kadar ti drugi ga shtimajo 3. mn., inu zhastè ǀ aku pak n'hozhe dellat, ga nezh ne ſhtimaio 3. mn. ǀ taiſte majhine della, katere ludje nezh neshtimaio +3. mn., preobilnu polona ǀ ony slatu, ſrebru, inu veliku prehodiſzhe neshtimaio +3. mn. sa drugu, ampak sa tu, de taiſtom shlushi sa dobru shivit ǀ Shtimajte vel. 2. mn., inu lubite ò nazhisti lushte tiga meſsa ǀ shtimaite vel. 2. mn. zhes vſe ſtuarjene rezhy Nebeſſa ǀ taku malu vash leben neshtimaite +vel. 2. mn., inu vashe otroke nikar nesapuſtite ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal del. ed. m ſuojga Precepteria Platona ǀ kateriga ti ſi taku malu ſhtimal del. ed. m, kateriga ſi tulikajn krat reshalil ǀ Mosha nej nezh shtimala del. ed. ž, vſe hishne pod nogami je hotela imeti ǀ Tudi Poeti ſó petelina shtimali del. mn. m ǀ bi io tudi vezh ſhtimali del. mn. m ǀ Palomena ſo tulikain stimali del. mn. m Loodicenſery ǀ je nej taku shleht rezhij na svejtu de bi taisto ludje vezh neshtimali +del. mn. m, inu lubili kakor G. Boga 2. imeti za, pojmovati: JEſt ſizer malu, ali cilu nezh ne darshim na ſaijne, inu shtimam 1. ed. ſa norzhie, kar nekateri od ſain pisheo ǀ jeſt te danashne ozhitne greshnike sa pametne shtimam 1. ed. ǀ sa ſrezhniga shtimaio 3. mn. Lazaruſa ǀ vſelei Spovedniku te nesramne grehe je sataila, de bi jo vſy sa dekelzo shtimali del. mn. m štimati se 1. hvaliti se, ponašati se: nihdar nema zhloviK ſe shtimati nedol., de bi bil prevezh ſvèt, inu pravizhen ǀ ſe shtima 3. ed. s'tem s: Imenam ǀ Vni ſe shtimà 3. ed., de vſe ſnà ǀ Sakaj ſe tulikain shtimate 2. mn. ǀ s' laſmyj je drugem mrejshe prejdla, inu ſe s' taiſtimi shtimala del. ed. ž ǀ kadar eniga s'laſsio ſte ogolufali, inu ſte ſe shtimali del. mn. m rekozh 2. imeti se za: neuredna ſe shtima 3. ed. mati Boshia ratat ǀ de ſi lih ſe shtimaio 3. mn. ſa Modre, inu vuzhene ſo norzi ǀ Sa ſrezhniga ſe je shtimal del. ed. m Albutius ǀ on ſe sa pravizgniga shtimal del. ed. m ǀ sa Deklo ſe ie shtimala del. ed. ž ǀ She sa ſrezhnishi bi ſe shtimali del. mn. m ← it. stimàre ‛ceniti, imeti za, čislati’ < lat. aestimāre ‛ceniti, čislati, misliti’
Svetokriški
štiri -i štev. štirje: na naglim pridejo shterij im. mn. m. strashni levi ǀ ty pervi shtery im. mn. m Angeli pomenio shtery S. Evangeliſte ǀ kozhijo shtirij im. mn. m krajlij od njega premagani, inu s'slatemi ketenamij vpresheni ſo pelali ǀ koku te shteri im. mn. ž shivali ſe ſo mogle vkupaj veni kozhy sglihat ǀ je bilù ſhteri im. mn. ž vre Kar je bil vmerl ǀ S. Augustin vuzhy de shtiri im. mn. ž ſorte lubesni ſe najde ǀ dua debella capuna, inu shtyri im. mn. ž Ierebize ſe ſo pekle ǀ pod bodobo shtiryh rod. mn. zhudnih shivali ǀ kumai shteri tož. mn. m Meſſize je bil ſtar ǀ trij, ali shterij grehe tož. mn. m vſakadajne povedo ǀ ene try, ali shtery tož. mn. m grehe ſi ſmiſlite ǀ imam trynajſt Leit, shtiri tož. mn. m meſſize, dua tedna, inu pet dny ǀ Salamon je bil shpendal shtiritaushent tož. mn. m+, inu oſſemſtu million ardezhih slatou ǀ Vni kmet jo da sa shteri tož. mn. ž petize ǀ shtijri tož. mn. ž rizhi sgruntat, inu saſtopet nemore ǀ Od ſonza ſo djali ty Stari Piſſary, de ima shteri tož. mn. s oblizha ǀ je v' ſebi imel lete ſhteri tož. mn. s oblizha ǀ po vſijh shterih mest. mn. sazhne hodit ǀ Ta druga shivina s'vſimij shtirimij or. mn. po ſemli hodi
Svetokriški
štirideset(i) nepreg. štev. štirideset: Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt levu; Ceſarja Augusta shtirideſset im. mn. Slonu … ſo te Ceſarje pelali ǀ Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti … Ti od petdeſset. Ti od shtirideſset rod. mn. ǀ kadar ſe je on shtirideſſet tož. mn. dny, inu shtirideſſet tož. mn. nozhy poſtil ǀ en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet tož. mn. taushent Kron udubil ǀ shtirideſſeti tož. mn. dny, inu shtirideſſeti tož. mn. nozhy ſe je poſtil ǀ shteridesset tož. mn. lejt je premishlovala
Celotno geslo
Sprotni
Svetokriški
štiriindvajseti nepreg. štev. štiriindvajset: okuli kateriga ſó ſtali shteri, inu dvejſſeti im. mn. Krajlou (III, 604) ǀ kuga shteri, inu dvajſseti tož. mn. lejt je terpela (I/1, 6)
Svetokriški
štiriinosemdeset nepreg. štev. štiriinosemdeset: ona okuli shtéri, inu oſſemdeſſet tož. mn. Lejt je v'Tempeli molila (V, 58) ǀ de bi shtiri, inu oſſemdeſſet tož. mn. Lejt vſeskuſi bil molil (V, 64)
Svetokriški
štirikrat prisl. štirikrat: shtiri krat po njega poshle (I/1, 146) ǀ inu shterikrat eno nuzh morem gori vstati (I/1, 44)
Svetokriški
štirinajst nepreg. štev. štirinajst: tedaj teh shterynaiſt im. mn. shlahtnih Rodou pomenio, de Maria Diviza je bila popolnoma shlahtna ǀ lushtnu je bilu vidit, kadar Ceſarja Mark Antona shtirinaiſt im. mn. levu; Ceſarja Augusta shtirideſset Slonu: Ceſaria Nerona dua taushent Mesgu, kateri ſreberne podkuvi, inu bersde ſo imeli inu po Rimi ſo te Ceſarje pelali (I/1, 114) ǀ katere trykrat je reſtalal na shterynaiſt tož. mn. Rodou (III, 607)
Svetokriški
štirinajsti štev. štirinajsti: Luna pak je polna ta shterynaiſti tož. ed. m dan (III, 607) ǀ NA SHTIRINAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 67) → šterna
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 416
- 417
- 418
- 419
- 420
- 421
- 422
- ...
- 499
- Naslednja »
Število zadetkov: 9969
Dostopnost