Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
šmajhlarski -a prid. priliznjen: S. Jerni nej maral sa lete ſmajhlerske tož. mn. ž beſſede hudizhave ǀ Na lete smajhlerske tož. mn. ž beſſede ſerzhnu odgovory Catharina ǀ Sabſtojn ſe mujash s' tvojmy shmajhlerskimi or. mn. beſſedami moje ſerze omezhiti ǀ Satan nej mogal nezh s' temy shmajhlerskimi or. mn. beſſedamy opravit ǀ s'shmajhlarskimy or. mn. beſſedamy okuli nyh hodi, ym dopade, radi poshlushaio → šmajhlati se
Svetokriški
šmajhlati se -am se nedov. prilizovati se, hinavsko se dobrikati: ona ſe ſna Liſat, radovat, inu ſmaihlat nedol. okuli zhloveka ǀ blagar temu, kateri sna lagat, inu ſe shmaihlat nedol. ǀ Kadar nar ble okuli tebe ſe shmajhla 3. ed. ǀ de ſi lih s' repam ſe shmajhla 3. ed. mu nej veruati ǀ li taiſte Pridigarie radi poshlushat hodio, kateri fabale pravio, inu ludem ſe ſhmaihlaio 3. mn. ← nem. schmeicheln ‛laskati, prilizovati se’ < srvnem. smeicheln ‛prilizovati se’
Svetokriški
šoba -e ž kos lesa, ki ga čevljar da na koleno, čezenj usnje in čez usnje potezni jermen (kneftro): en Shushter … ſe je bil resjesil, inu papade sa shobo tož. ed. ter sheno sazhne ometat, inu goslat (III, 62) Iz primera ni popolnoma jasno ali je mišljen zgoraj navedeni pomen, ki ga navaja Pleteršnik, ali ‛Handleder der Schuster’, kar pa Pleteršnik pozna samo po Zalokarju in iz vzhodnoštajerskih govorov.
Svetokriški
šola -e ž šola: Kakor ena shula im. ed. ù kitere vſi vuki ſe sapopadeio ǀ vſtane gori, inu grè is shule rod. ed. ǀ aku nej shule rod. ed. na rokah imel ǀ s'mladiga sazhneio v' shulo tož. ed. hodit ǀ mu nej bilu sadosti de ſo v'shulo tož. ed. hodili ǀ úshuli +mest. ed. tiga ſvejtà ſe ſo navuzhili ǀ dua Shlahtna bogata Mladenizha ſta shla shtuderat v' tu meſtu Athenes, v' katerem ta zhaſs ſo bile te viſſoke shule im. mn. ǀ je po vſyh shulah mest. mn. hodil de bi ſe v' taiſtih kaj navuzhil ǀ nej rejſs kar v'shulah mest. mn. ste shlishali ← srvnem. schoule ← vlat. scōla < lat. schola ‛šola, nauk, učena razprava’ ← gr. σχολή ‛prosti čas, počitek, učen pogovor, šola’
Svetokriški
šolar -ja m učenec, šolar: hozhe regeran biti od S. Joſepha, kakor shular im. ed. od Preceptaria ǀ is tiga ſtola je vſaketeriga shuleria tož. ed. vidil ǀ bom tebe shtrajfal, inu na tusadnie mejstu v'pakal poſtavil, kakor eniga nepametniga, inu neuredniga shulerja tož. ed. ǀ Sta bila dua shuleria im. dv. velika priatelna ǀ ta ſvejt je shula, my ſmò shularij im. mn. ǀ s'lete S. Lubesni ſe sposna ali ſmo pravi ſhulery im. mn. Chriſtuſhavi ǀ lashniki ſo shulery im. mn., inu Iogri tiga ſatana ǀ Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou rod. mn., inu shularz imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus ǀ ſe nimaio puſtiti ſapelati od luter Martina, inu od hudizhavih Shulerjou rod. mn. ǀ Je bil enkrat en Shuelmaſter, kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou rod. mn. ǀ Senocrates Philoſophus je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom daj. mn. ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras je ſvojm shulerjom daj. mn. ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ Vuzhenik je k' ſvoim Shuleriam daj. mn. rekal ǀ pred ſabo poklizhe ſvoie shularie tož. mn. ǀ vuzhij ſvoie shularje tož. mn. piſsat ǀ Chriſtus bo ſnamy ſturil, kakor s'shulery or. mn. ſturi en Preceptor, ali Mojſter ← srvnem. schuolære < stvnem. schuolāri ← lat. scholāris; → šola
Svetokriški
šolarica -e ž učenka: Apicius kuhar je v' Rimi ta ner pervi shulo dershal, inu vuzhil kuhat, inu vezh shularjou, inu shularz rod. mn. imel, kakor ta ner vuzhenejshi Philoſophus (IV, 290) → šolar
Svetokriški
šolin -a m čevelj: En shulin im. ed. nemore duei nogi obuti ǀ Lushej bi en klabuk duei glavi pokril; en shulen im. ed. duei nogi obul ǀ nogo na en Camen poſtavi, de bi ſi shulin tož. ed. savesala ǀ polomneni shulini im. mn., kateri pot poſtelo ſe valaio ǀ ony nej ſo bili nikar shulinu rod. mn. ſmozhili ǀ v'Cèrku nej mogla pojti, de bi shuline tož. mn. nevublatila ǀ Bug je bil njemu sapovedal shuline tož. mn. seſſuti ← srvnem. schuochlīn ‛čeveljček’, manj. od schuo(ch) ‛čevelj’
Svetokriški
šolmaster m učitelj: Je bil enkrat en Shuelmaſter im. ed., kateri je imel eno veliko shulo polno shuleriou ǀ Shuelmaſter im. ed. je taiſte kregal, sfaril, inu proſſil de bi imeli bugat, inu ſe vuzhiti ǀ de bi Shuelmaſter im. ed. to shibo prozh vergil ǀ Shuelmaſter im. ed. taiſtom odgovori ← srvnem. schuolmeister ‛učitelj’; zapisi z -ue- odsevajo govorjeni -uə-.
Svetokriški
šonanje -a s prizanašanje: s'glasno shtimo pres vſiga shonanja rod. ed. ijh je Kregal, inu ſvaril (I/2, 18) → šonati se
Svetokriški
šonati se -am se nedov. 1. prizanašati: zhe ſe n'hozhete shonat nedol. vaſhiga blishniga ǀ Kaj dellash Decius Ceſsar … mene ſe shonash 2. ed. ǀ En Herodesh, kateri obeniga ſe ne shonna 3. ed. ǀ sa volo Marie Divize shenskimu ſpolu velike gnade delij, inu ſeshona 3. ed. taiste shtrajfat ǀ O ſerze tardeishi kakor skala! Kateru ſe neshona +3. ed. ſvoie kryvi ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka, inu neſhoma +3. ed. ǀ kaj je s' taiſto loterzo dellau, she shonamo 1. mn. ǀ vſe kar bosh shiviga ne shil pobj, inu konzhai, ter obeniga ſe neshonai +vel. 2. ed., ni vboſiga, ni bogatiga ǀ shonaite vel. 2. mn. ſe ſami ſebe ǀ Demetrius ſe je bil shonal del. ed. m meſta ſa volo pelda ǀ G. Bug je sapovedal kugi, de bi ſe nashiga Meſta shonala del. ed. ž ǀ ta dua druga pak, katera ſe nejſta shonala del. dv. m ſvojga hozheta ijmaio odvershana biti od herbszhine ǀ k' ſadnimu poshle ſvojga Ediniga Synu teriat ſad tiga vinograda, meneozh de vſai njega ſe bodo shonali del. mn. m 2. varovati se, ozirati se: krajl ym sapovej de ſe imaio njega shonat nedol., inu dalezh od njega odſtopit ǀ Boga ſe ne boij, inu zhloveka ſe neshona +3. ed. ǀ cilu v'Cerkvi ſe neshonate +2. mn. Boga reshalit ǀ minie leteh ſe shonaio 3. mn., kakor pak sapuvidi eniga Flegaria ǀ blishne shlahte ſe neshonajo +3. mn., temuzh nezhistost vkupaj tribaio ǀ katiri ſe neshonaio +3. mn. Mene v' moj hishi reshalit ǀ cilu nijh ozheta Nebeshkiga ſe neſhonajo +3. mn. ǀ shonajteſe vel. 2. mn. njega S. oblizha ǀ cilu Bogou ſe nej shonal del. ed. m ǀ Ena ſtrupena kazha ſe je shonala del. ed. ž tiga nedolshniga S. Paula, de ga nej bila oskrunila ǀ Boga ſe nei ſò bali, ludy ſe nejſò shonali del. mn. m ← srvnem. sih schōnen ‛pazljivo se obnašati, čuvati se’
Svetokriški
šoter -ja m šotor: ſtoii na Altoriu pòd shoteriam or. ed. podobe tiga kruha (II, 438) ǀ je bil sapovedal praſnovati Praſnik teh shoteriou rod. mn. (V, 360) ǀ ſkrinia Boshja, inu General Ioab Stoy na puli v'ſhoterjoh mest. mn. (II, 319) → šotor
Svetokriški
šotor m šotor: S. Miklaush hitru ſvoj plajsh odveshe v' lufft ga vershe, v'luffti oviſſi, ſe resheri, inu kakor en Shotar im. ed. zheſs glavo tiga Ceſſarja ſe poſtavi (III, 597) ← hrv., srb. šàtor ← turš. kirgiško šatyr, osmansko çadır ← perz. čāder; → šoter
Svetokriški
špaga -e ž vrv: vſe na eno shpago tož. ed. perveshe (III, 63) ǀ de bi shpago tož. ed. preſekal (V, 148) ǀ kadar bi ti vidil, de edn s' eno shpago tož./or. ed. perveſan bi viſſil (V, 148) ← it. spago ‛vrvica’
Svetokriški
špampet m postelja (z žimnico na napetih trakovih): vidio shpampet tož. ed. vus polomnen (I/1, 231) ǀ vidio shpampet tož. ed. polomnen (IV, 275) ← srvnem. spanbette ‛postelja (z žimnico na napetih trakovih)’
Svetokriški
Španigar -ja m prebivalsko lastno ime Španec: Shpanigary im. mn. bi bily od lakote pomerli ǀ Glihi vishi Shpanegary im. mn. ſo bili mogli rezhi ǀ S. Andoinus Shpanigarjom daj. mn. je bil desh sphroſſil ǀ shpanigarjom daj. mn. je pomagal → Španija
Svetokriški
Španigarica ž prebivalsko lastno ime Španka: Ta perua je bila Spanigarza im. ed., katera nuzh, inu dan nej hotela drugiga dellat, ampak zukar jeiſti (III, 66) → Španigar
Svetokriški
Španija ž zemljepisno lastno ime Španija: Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Shpania im. ed. s' Vincenzam Ferreriuſam (III, 200) Špánija, it. Spagna, špan. España, kraljestvo na Pirenejskem polotoku, → Hispanija, → Išpanija
Svetokriški
španiš prisl. špansko: S. Antona ſo shlishali pridiguat na enkrat po Shpanish, Franzeshish, Latinski, Lashki, Slovenski, Grekish, Hæbreish &c (III, 305) ← nem. spanisch ‛špansko’
Svetokriški
španski -a prid. španski: Shpanski im. ed. m krajl Alphonſus je bil eno veliko vojsko kupaj ſpravil ǀ Philippus ſpanski im. ed. m krajl ǀ kakor nam more ſprizhat Shpanska im. ed. ž, Franska, Lashka, inu Nemshka deſhela ǀ Sprizhat meni more Shpansha im. ed. ž, Franska, inu lashka deſhela ǀ fazonetel Clotilde Shpanskiga rod. ed. m krajla Hzhere ǀ V' tem lejti 1147. kadar Samurizi ſó bilij v' shpansko tož. ed. ž deshelo prishli ǀ S. Jacob, kateri shirma Shpanſko tož. ed. ž deſhelo ǀ de ſi lih Samurizi cello Spansko tož. ed. ž deſhelo ſo bily obrupali ǀ je shla v' ſpansko tož. ed. ž deſhelo ǀ ſe je puſtila preneſti v' Shapansko tož. ed. ž deshelo ǀ meneozh taiſtu v'Shpansko tož. ed. ž deſhelo pelati ǀ Sposnaj ti krajlevſtvu Portugalsku, Franſku, Shpansku tož. ed. s, Polsku ǀ v' Shpanski mest. ed. ž, Polski, Nemski, Ogerski, inu v'Hrovashki desheli ǀ v' shpanshi mest. ed. ž desheli v' tem meſte Madrit ǀ v'ſhpanski mest. ed. ž deſeli ǀ v' shpanski mest. ed. ž/s Krajlevuſti v' tej desheli Valenza ǀ ſo mogozhna Gospoda v' Lashki, Nemshki, Shtajerski, Coroshki, inu Krajnski desheli, inu v' Shpanskim mest. ed. s Krajlevſtvi → Španija
Svetokriški
šparati -am nedov. hraniti, varčevati: jest s'mladiga ſim sazhel kupzhuati, ſadobiti, inn shparat nedol. de bi jest, inu moij otrozi en koſs kruha imeli ǀ taiſtu imash shparat nedol., inu varvat ǀ kar je mogozhe ſhparat nedol., inu ſadobiti ǀ katera ne shpara 3. ed. temuzh ſadeua, katera neſpraula, temuzh reſtreſsa ǀ My shparamo 1. mn., ſtiskamo, nuzh, inu dan ſe fliſſamo ǀ nej ſim shparala del. ed. ž danarie, ne muie, ne obene rezhi ← nem. sparen ‛varčevati’
Število zadetkov: 9969