Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
šparavec -lca m stiskač: ty drugi ſoſedje bodo djali: Shparaviz im. ed. je zerauza neshil (V, 300) → šparati
Svetokriški
špas -a m šala, zabava: imaio glavo polno teh shpaſſu rod. mn., inu lushtu, katire ob puſtu ſo tribali ǀ quartam, pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom daj. mn. … ſo slavu dali ǀ vſe Nune ſo jo ſa norizo dershale, inu shpaſſe tož. mn. shnio imele ǀ Takorshne shpaſſe tož. mn., inu kratke zhaſſe je Rimarjom dellal ǀ de s'tajſto bò ſvoje lushte, inu shpaſse tož. mn. imel ← nem. Spaß ‛šala, zabava, kratek čas’ ← it. spasso ‛zabava’
Svetokriški
špegar -ja m ogleduh: Grè ta shpegar im. ed., vſe fliſnu oshpega ǀ kakor ty shpegary im. mn. ſo bily odshli, prezej ta shterk skuſi oknu je bila obejſsla ǀ kadar od shpegariou rod. mn. ſo blij ſaſtopili lete beſſede ǀ nej terbej de bj njemu drugi pomagali, kakor unem Ierekuntiaskim shpegariom daj. mn. ǀ Raab je bila pod ſvojo ſtreho shpegarie tož. mn. vſela ǀ Mojſſes je bil poslal shpegarie tož. mn. ogledat deshelo te oblube ← srvnem. spehære ‛ogleduh, izvidnik’
Svetokriški
špegati -am nedov. ogledovati, opazovati, oprezovati: ta Modri naſs opomina de nemamo ſa drugimi shpegat nedol. ǀ na mene taku gledash, inu shpegash 2. ed., kakor de bi bil posabil na vſe te druge v' nebeſſih, inu na semli ǀ Ta Kateri shpega 3. ed. ſa ſvoim bliſhnim ǀ ludje ſamy na ſe posabio; inu li druge ſodio, gledajo, inu na nyh djania shpegaio 3. mn. ǀ G. Bug taKuſhne ludy, Kateri shpegaio 3. mn. sa timi drugimy n'hozhe imeti ǀ NiKdar na shpegaj vel. 2. ed. inu negledaj na grehe teh drugih ǀ nikar vſe sKuſi na druge negledajte, inu sa nymi neshpegaite +vel. 2. mn. ǀ leta je shelil per Christuſu oſtati de bi njega della vidil, inu na Iogre gledal, shpegal del. ed. m inu Sodil ǀ Fariserij, inu Piſsarij kateri ſo shpègali del. mn. m sa Iogramy špegati se 1. ogledovati se: Kadar vij ſi naprej vſamete, de ſe hozhete spovedat, ste dolshni ſe spegat nedol. v's. sapuvidi, Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se: Dokler S. Gothard je bil en shpegu vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali del. mn. m ← srvnem. spehen ‛gledati, opazovati’
Svetokriški
špegel -gla m 1. ogledalo: zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal im. ed. ſe pruti ſmeja ǀ ſpegu im. ed. vſyh Pridigarjou. S. Joannes karſtnik, de ſi lih je bil en oſter Pridigar je vener vſakateriga puſtil per ſvojmu dellu ǀ Shpegul im. ed. nei kriu, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ En pravi shpegl im. ed. je Bug Vſigamogozhni. Sakaj aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish, tudi G: Bug tebe lubj ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe poſtavi, okuli shpegla rod. ed. ſe obrazha ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu daj. ed. ǀ kadar roko k'shpeglu daj. ed. ſtegne ǀ popade shpegu tož. ed. ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu tož. ed. ǀ Shene pak ure, inu vre ſe v'shpegu tož. ed. gledaio ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu +tož. ed. gledala ǀ aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu mest. ed. ſe vidi ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli mest. ed. ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure je pred shpeglam or. ed. ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal ǀ ty shpegli im. mn. ſo bily shenski, nikar moshki ǀ v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou rod. mn. ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh speglu rod. mn. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom daj. mn., ni zitronskimu drevu ǀ ſe ſo gledali dobru poprej v'taiste shpegle tož. mn. ǀ offertne gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah mest. mn. je gledala ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli or. mn. pokriti 2. zgled, vzor: Maria Diviza je bila en shpegu im. ed., inu zhudesh teh zhednosti, inu svetuſti ǀ Dokler S. Gothard je bil en shpegu im. ed. vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali ǀ leta je en lep shpegul im. ed. sa vſe verne dushe, katire Boga ſò reshalile ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij biti, inu v'taiſti shpegu tož. ed. teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu tož. ed. teh ſapuuidi Boshyh ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga ſe bere v' shpegli mest. ed. teh Exempelnou 3. teleskop: Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom or. ed. v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ← srvnem. spiegel ‛ogledalo, vzor’ ← lat. speculum ‛ogledalo’
Svetokriški
špeglast prid. jabolčno siv: Jeſt bi hotel imeti Eniga kojna, de bi imel glavo, urat, harbet, noge, inu trebuh kojnski, rep pak piſſan, shpeglaſt tož. ed. m, inu lep raunu kakor ga ima ta tiza pau (V, 427) Pomen je nastavljen po zapisu pri Kastelec-Vorencu: ṡhpéglaſti koyn, en koîn jabulzhne ſive farbe ‛equus scutalutus’. Prim. tudi nem. spiegelblank ‛svetel kot ogledalo’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjskega vratu, in spiegelhaarig ‛s kakor ogledalo svetlečo dlako’, kar Grimm navaja v zgledu, ki opisuje barvo konjske dlake; → špegel.
Svetokriški
špeglati se -am se nedov. 1. ogledovati se: moremo v'shpegu nashe vejsti dolgu zhaſsa ſe gledat, inu shpeglat nedol. de sledni madesh, sledni greh samerkamo ǀ Kakor sturi ena Navesta Kadar ſe shpegla 3. ed. de bi vſe ſvoje tadle mogla samerkat 2. zgledovati se: Nad tabo S. Pomozhniza Nasha cell ſvejt ima urshoh ſe shpeglat nedol., inu zhudit ǀ Shpeiglaiteſe vel. 2. mn. nad letem merlizham, premislite kaj njemu sdaj nuzhaio njegove loterie ← nem. sich spiegeln ‛ogledovati se, zgledovati se’; → špegel
Svetokriški
špegli -lov m mn. očala: aku ſo ardezhi shpegli im. mn., taku vſe ardezhu njemu naprei pride ǀ pres shpeglu rod. mn. nej nezh vidila ǀ Kadar je s'hiſhe shla, taku je shpegle tož. mn. na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala ǀ Kakor edn gleda s' shpegli or. mn. selenimi tiga ſaurashtva diaine ſvoiga blishniga ← bav. nem. (Augen)spiegel ‛očala’
Svetokriški
špektakel m prizor: ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni shpektakel tož. ed. gledat (I/2, 213) ǀ kadarta neſrezhni ozha leta strashni ſhpektakel tož. ed. vidi, prepovei hishnim de obenimu nemò povedat (I/1, 231) ← nem. Spektakel ← lat. spectāculum ‛prizor, pogled, gledališče’; → spektakel
Svetokriški
Špelica -e ž osebno lastno ime Špelica: Juri hozhesh imeti shpelizo tož. ed. sa tvojo ſarozheno sheno (V, 82) ǀ kej iemlesh, de ty taku pogoſtim ſe opyanish? de s'Shpelizo or. ed., inu Catharinizo tulikajn shpendash (V, 44)
Svetokriški
špendati -am dvovid. trošiti, potrošiti: de bi imeli vſe vashe blagu shpendat nedol., de bi imeli vash leben sgubiti ǀ veliku more ſpendat nedol. ſa nye offert ǀ kej iemlesh, de ty taku pogoſtim ſe opyanish? de s'Shpelizo, inu Catharinizo tulikajn shpendash 2. ed. ǀ ta kateri ſida, inu zimpra veliku skerb, inu muió imá, veliku shpenda 3. ed., inu vezhkrat obusha ǀ kulikain shpendate 2. mn. s'eno posvetno zhast ǀ ſvoje danarie shpendaio 3. mn. sa offertne guante ǀ oſſem millionou slata je bil shpendal del. ed. m ǀ Kej bi ti neſpendal del. ed. m, inu ne ſturil ǀ veliku taushentou ſo shpendali del. mn. m s' enu koſſilu, ali vezherjo ← it. spèndere ‛trošiti, potrošiti’
Svetokriški
špendija -e ž hrana, jedača: ta brumni Ioseph s'veliko bratausko lubesnjo je bil shal objeskat suoje brate, inu shpendio tož. ed. iem je bil perneſal (I/1, 73) ǀ kroh, inu shpendio tož. ed. ym okrati (IV, 217) ← srlat. dispendia ‛hrana, jedača’
Svetokriški
špendovanje s zapravljanje, potrošnja: dopolnite vasho oblubo, puſtite neſtrani drugu ſidajne, nenuznu shpendovajne tož. ed., ter to S. Cerku ſydat dokonzhate (III, 279) → špendati
Svetokriški
špica -e ž bodica, konica: eniga ubode ena shpiza im. ed., tega druſiga ubodeio duei, ali try shpize im. mn. ǀ puſti resbelit ene sheleſne zheule polne shpiz rod. mn. ǀ truplu pò shpizah mest. mn. ſe je reſreſalu ǀ s' shpizami or. mn. teh nadluh ← nem. Spitze ‛konica, bodica’
Svetokriški
špičast -a prid. špičast: Ceſſar videozh ſtonovitnoſt S. Juria, ga sapovej n' enu shpizheſtu tož. ed. s kollu pervesat (III, 232) ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku ſpizheſtu tož. ed. s sheleſu na nyh trupla poſtavit (III, 297) ǀ je dershal v' roki enu gorezhe shpizheſtu tož. ed. s sheleſu ǀ S. Hieronymus s'enem shpizhestam or. ed. m kamenam po nagih perſah ſe tolzhe (I/1, 90) → špica
Svetokriški
špital -a m bolnišnica: sheſt velikih kloshtru je bil ſturil siſydat, inu v' Rimi en velik shpetau tož. ed. sa te vboge popotne ludy ǀ grè v' shpetau tož. ed., kir ſó ty kushni leshali ǀ en velik shpitau tož. ed. je bila puſtila ſydat ǀ ijh v' meſtu puſtè, inu v' shpetal tož. ed. poſtavio ǀ on ſe je bil puſtil v'shpetau tož. ed. neſti ǀ ga je raishi v'shpital tož. ed. poſlal ǀ Ta drugi Syn oblubi … velike almoshne Zerkuam, inu shpetalam daj. mn. dati ǀ katere je obiskati hodel v' te shpitale tož. mn. ǀ de bi kushnem, inu gobavim v' shpitalah mest. mn. ſtregil ← nem. Spital ← srlat. hospitale ‛bolnišnica’
Svetokriški
špitalar -ja m bolnik v bolnišnici: cilu Shpetalary im. mn., katerem je tulikajn dobriga ſturila, ſo jo ſaurashili, inu saſhpotovali (III, 569) → špital
Svetokriški
špiža -e ž jed: Bosh ti na miſi imel eno dobro rihto, pade noter ena muha, prezei ta shpisha im. ed. ſe tebi gnuſi ǀ ſe taku opijesh de trij dnij obena ſpisha im. ed. tebi nadishij ǀ taista spisha im. ed. Nebeſhka je bila taku nuzna de te bolne je oſdravila ǀ tvoje pijtje bo ta frishna voda, inu ſhpisha im. ed. tu ſrovu korejne ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha im. ed. vam bo nuzna ǀ shelodiz obene shpishe rod. ed. ne bo obdershal ǀ Lazhen je sakaj nema spishe rod. ed. teh troshtu Nebeſhkih ǀ pres ſpiſhe rod. ed. bi bil volnu ſtal ǀ nei ſo mogli vshiti obene shpiſſe rod. ed. ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho tož. ed. noſsio ǀ eno slatko spisho tož. ed. ſo jejdili ǀ hozhe dati to shlahtno ſpisho tož. ed. mano tem kateri ſo premagali hudizha ǀ Nebojteſe ne, de bi ta Krajl vam naprej poſtavil eno prepovedano shpiſſo tož. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio s' Nebeſko shpisho or. ed. teh Svetih Sacramentou ǀ ſo dolshni ſvojo sheno inu otroke oskerbeti s' ſpisho or. ed. ǀ my yh oskerbimo s'shpisho or. ed., inu s'guantam ǀ Oh koku dobre, inu ſlatke ſo lete shpishe im. mn. ǀ vſe spishe im. mn. ſo ſe v'ſlatu preobernile ǀ teh prepovedanih shpish rod. mn. ſe nej hotel dotekniti ǀ pred ſobo vidi miſo polno slatkijh shpijsh rod. mn. ǀ dolshni njemu offrat deſſetino teh ſpish rod. mn. nashiga shiuleina ǀ Dobre shpishe tož. mn., inu slatke vina ſo sanizhuvali ǀ vſe taiſte spishe tož. mn. G. Bug ym je dal ǀ te bulshi ſpishe tož. mn. v'almaro skrijeta ǀ olje oſdravi sphishe tož. mn. ſabeli, zhloveka naſiti ǀ bodo po hribah, inu gosdah hodili sajze, inu jelene lovili, inu s'merslimi shpishamij or. mn. sa dobru vſeli ǀ s' veliku shpishami or. mn. naſitit veliku ludy nej zhudu ǀ petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy or. mn. naloshit ← srvnem. spīse ‛jed’ ← srlat. spesa < lat. expensa ‛izdatki’
Svetokriški
špižan -a prid. hranjen: je shpishan im. ed. m bil od S. Josepha (III, 212) ǀ V'Cerkvi, kir ſte ſpishani im. mn. m s'to Nebeshko Manno S. R: Teleſsa (I/1, 226) → špižati
Svetokriški
špižati -am nedov. hraniti, preživljati, rediti: yh hozhe shpishat nedol., inu napajat s' pelinam, inu shauzhom ǀ taiſti, kateri shpisha 3. ed. cilu tize tiga lufta, je shpishan bil od S. Josepha ǀ je doyla tega, kateri cell ſvejt ſpisha 3. ed. ǀ Ony vaſs shpishaio 3. mn. s' Nebeſko shpisho teh Svetih Sacramentou ǀ s'shalostio, inu britkustio ijh shpishajo 3. mn. ǀ loterze raiſhi per ſvoy misi imajo, inu shpishejo 3. mn., kakor te vboge ſirotize ǀ jo bo shpishal del. ed. m inu paſsu kakor de bi jo miſlil v'mesnizo predati ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne spishal del. ed. m ǀ Krajl Xerxes dvanajſt ſtutaushent Sholneriu vſak dan je sphishal del. ed. m ǀ Kulikain ludy ſo shpishali del. mn. m špižati se hraniti se, prehranjevati se: s' katerimi rezhmi ſe shpishaio 3. mn. ǀ Ta je taisti Nebeſhki kruh, s'katerim Elias ſe je shpishal del. ed. m ǀ Mosh sazhne sheno proſsit, de bi otroka vmorila, inu de bi ſe shnim spishali del. mn./dv. m ← srvnem. spīsen ‛hraniti, rediti’; → špiža
Število zadetkov: 9969