Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
storiti -im dov. 1. storiti, narediti, izdelati: kaj ima ſturiti nedol. aku hozhe v'Nebu priti ǀ njega peld je pustil s'zhistiga slata kunshtnu ſturiti nedol. ǀ obena reijzh vam nebode mogla veliku shkode sturiti nedol. ǀ vſakitirimu zhloveku je frai volo puſtil, de more dobru, ali hudu ſturit nedol. ǀ imà fraj volo ſtorit nedol. ǀ jest nezh taziga hudiga ne ſturim 1. ed. ǀ je rejſs de tudi veliku dobriga neſturim +1. ed. ǀ she vſelej vekshi greh ſturish 2. ed. ti, kateri eno nedolshno dusho v' greh perpravish ǀ ti pokuro sa tuoie grehe sturish 2. ed. ǀ sakaj tu ti storish 2. ed. ǀ taku ti strish 2. ed. kadar kaj sgubish ǀ ti en ſmertni greh ſturih 2. ed. ǀ sakaj tudi ti taku neſturish +2. ed. ǀ lahku bi mogal naſsititga, inu vener nesturish +2. ed. ǀ te ſlabe v'Duhu ſturj 3. ed. mozhne ǀ S: manunga ſturj 3. ed. de vſe naſha dobra della enu zhiſtu slatu rataio ǀ te ſlabe ſturi 3. ed. mozhne, te strashne ſturi 3. ed. ſerzhne ǀ sa telu zhlovik ſtury 3. ed. vſe, kar premore ǀ vejize vkupaj sbere, inu s'taistih enu gnesdu ſturij 3. ed. ǀ Bug tebi sturij 3. ed., kakor ti G: Bogu ǀ Glihi vishi pravi s. Grogor. sturi 3. ed. satan s'zhlovesko dusho ǀ kadar roko k'shpeglu ſtegne, letu tudi shpegal sturj 3. ed. ǀ katere k' shpotu ſturji 3. ed. en Ajdouski Vuzhenik ǀ Stury 3. ed. de Saul yszhe pres urshoha Dauida vmorit ǀ ble ſtri 3. ed. de k'ſpuvidi negrè ǀ Kadar edn neſturi +3. ed. kar Pridigar vuzhi ǀ Nej sadosti de edn hudù neſturj +3. ed. ǀ deli eden sdajzi nesturj +3. ed., kar sapoveij prezi je tepen ǀ ta sunajna podoba nestri +3. ed. zhloveka ǀ sazhne ſe potiti, inu is suojga putta sturien 3. ed.+ velik potok ǀ Kadar dua eno saveso, ali oblubo ſturita 3. dv. ǀ slama, inu ogin nezh dobriga vukupaj ne ſturita 3. dv. ǀ ene ſtopine ne ſturimo 1. mn. de bi tebe nashli ǀ Sturimo 1. mn. vſe kar vuzhi Gallenus, Hipocrates ǀ aku polek tudi nezh dobriga neſturimo +1. mn. ǀ kaj vam bo nuzalu dobro veruat, aku hudu ſturite 2. mn. ǀ Kar vij otrozij sdaj sturite 2. mn. vashim starishim ǀ Nej sadosti de nezh hudiga neſturite +2. mn. ǀ ſe varvajo de obenimu shkode ne ſturè 3. mn. ǀ ta exempel tudi takorshne tarduratne omezhi, de ony ſturê 3. mn., kar vidio, de ty drugi dellaio ǀ kaj ſtre 3. mn. ty hudobni puntarij, skleneio de hozheo tudi Synu vbyti ǀ aku prave grevinge, inu pokure neſturè +3. mn. na semli ǀ te pohleunu proſsim ſturj vel. 2. ed. ſupet myr is manò ǀ ſturi vel. 2. ed. meni pravizo, shtrajfai yh ǀ Taku ſtury vel. 2. ed. tudi ti dusha ǀ Hozhesh veliku blaga doſezhi, kateri sdaj v'revah ſe najdesh, sturi vel. 2. ed. tu kar Tobias pravi ǀ Nikar hndu nesturi +vel. 2. ed. tuojmu blishnimu ǀ Sapuſtimo ta greh, ſturimo vel. 1. mn. eno pravo poKuro, inu sazhnimo ſe jokat ǀ Mashnik pravi k'njemu Gospud ſturite 2. mn. hitru de zhaſsa vam ne bo premankalu ǀ Sturite vel. 2. mn. tudi vy taku O greshne dushe ǀ Sedaj letu ſturitè vel. 2. mn. ǀ aku n'hozhete hudu imejti, nikar hudiga nesturite +vel. 2. mn. ǀ doſehmal obeden nej tiga ſturil del. ed. m ǀ kakor je bil sturil del. ed. m uni firsht s'Dino, katero ob nje devishtvu je bil perpravil ǀ kaj tedaj je bil hudiga ſtoril del. ed. m ǀ Kaj je bil Dauid stutil del. ed. m ǀ de bi zhlovek nikuli obeniga vſakadajniga greha neſturil +del. ed. m ǀ Gnada s: Duha je bila ſturila del. ed. ž taku mozhniga Sampſona ǀ nebode dolgu stalu de ſebi, inu meni bode shpot sturila del. ed. ž ǀ Oh Eua kaj ſi ſtrila del. ed. ž ǀ Samu tu premiſlovajne je bilu ſturilu del. ed. s de Kryvavi put je potil ǀ my dua ſmò vshe tu nashe ſturila del. dv. m ǀ v'taki vishi naſs vabi de bi myr shnim ſturili del. mn. m ǀ s'ſerzam odpusti tem kateri ſo njemu kejkaj hudiga sturili del. mn. m ǀ najdem piſsanu de letu Trogloditery ſo ſturily del. mn. m ǀ ſo ſturilij del. mn. m Kar je Krajl sapovedal ǀ greh ſo Judje ſturilj del. mn. m, de Chriſtuſa JESUSA ſo pregainali ǀ veliko krivizo ſvoimu Odresheniku ſo ſtrili del. mn. m ǀ de bi ſvoimu blishnimu shkode, inu shpota neſturili +del. mn. m ǀ en shtih sabſtoin bi nesturili +del. mn. m eni vbogi ſirotizi ǀ obenimu nej ſo shkode ſturile del. mn. ž ampak Zupernikom ǀ lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile del. mn. ž 2. ukazati, odrediti, pripraviti, tj. narediti, da kdo stori, kar je pomen pripadajočega nedoločnika: jeſt ſim ſe podstopil moje pridige drukat sturiti nedol. v'ſlovenskim jesiku ǀ Iosepha una Egijpterska Firshtina nej mogla sturiti nedol. v'presheshtvu pasti ǀ v' sheleſu ga ſturj 3. ed. vkovati, veno temno jezho ga ſturj 3. ed. saprèti ǀ En drug cell dan ſturj 3. ed. godit, inu trobentat ǀ Eden pò ſimi ſturi 3. ed. orati, inu obſiati ſvojo nyvo ǀ greshnikom nar ozhitnishi, inu ſvètleshi ſturij 3. ed. vidit ǀ shegnani diamanti, kateri ſturitè 2. mn. shtenge dó Nebeſs priti ǀ Mojſses je bil sturil del. ed. m to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ offrt sheli zhloveka viſoku polsdignit, de bi ga globokejshi ſturila del. ed. ž pasti ǀ eniga faush preroka v'jezho teh levu ſo vrejzhi sturili del. mn. m storiti se narediti se: shlishish klaguvajne tega nadlushniga, inu gluh ſe ſturish 2. ed. konec storiti 1. umreti: dokler v'morij nej bil Konz ſturil del. ed. m ǀ en reven konez je bil ſturil del. ed. m ǀ neſrezhen konez ſó ſturili del. mn. m ǀ ta novu rojena Krajliza je bila Konez sturila 3. ed. tej veliki revi ǀ Konez timu hudimu, inu sazhetek timu dobrimu je bila sturila del. ed. m 2. končati: de bi dellu konez ſturil del. ed. m, inu ſvoj lon potegnil nevrednega se storiti postati nevreden: s'nyh oſtudnimi grehamij neuredni ſe ſturè 3. mn. gnado S. Duha prejeti roge storiti (rasti) prevarati (zakonskega moža): krajlizo uprasha, aku je roge ſturila del. ed. ž ǀ kakor bote mosha vſela, mu bote ſturila del. ed. ž rogè raſti rogatega storiti prevarati (zakonskega moža): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga ſturila del. ed. m silo storiti posiliti: je bil eden meni ſilo ſturil del. ed. m, ter ſim bila ſnoſſila ǀ ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil del. ed. m smrt storiti umreti: je greshnu shivil veliku lejt, ali vener eno ſveto smert je shelil ſturiti nedol. ǀ ta kateri brumnu, inu pravizhnu shivy, de tudi dobro ſmert ſturij 3. ed. ǀ Malu kadaj ſe permiri de bi eden dobro ſmert ſturil del. ed. m, kateri je hudu shivil voljo storiti ugoditi: nijh volo hozhem sturiti nedol. ǀ volo ſvoiga lubiga ſturj 3. ed., rata shroka, luby jo sapuſty ǀ ſe sboij de bi ga neubili, kadar bi nijh volo neſturil +del. ed. m ǀ nikoli nej ſim mijru pred nijm imela, dokler nej ſim njega volo sturila del. ed. ž vreden/vrednega se storiti za vrednega se imeti: ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ ti cilu ſe vreden ne sturish 2. ed. eno beſsedo rezhi, ter ſe sahvalit ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom ǀ Aku ſe vureden sturij 3. ed. nam govorit ǀ Ahu vuredn ſe sturij 3. ed. per naſs prebiuat ǀ en taku Mogozhin Bug ſe vureden ſturj 3. ed. ponishat pred zhlovekom taku reunim, inu ſlabem ǀ vy pak uredni ſe neſturite +2. mn. nym ſe odkriti ǀ ſe neſturite vuredni +2. mn. de bi ſe od taistih vuzhili ǀ ſe neſturite +2. mn. vuredni de bi ſe od taistih vuzhili ǀ aku ſe bodesh vreden ſturil del. ed. m eno ſamo beſſedo rezhi ǀ ureden ſe je ſturil del. ed. m v' taiſtimu prebivat ǀ Iest nebom sdaj govuril od Milosti Boshje, katera ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ ſe je uredna ſturila del. ed. ž tiga zhloveka po ſvojm pildu ſtuarit ǀ v'taki vishi ſe bote vredni ſturili del. mn. m vekshi gnade dosezhi zadosti storiti zadostiti, zadovoljiti: aku shelite vashi dolshnusti sadosti ſturiti nedol. ǀ nej mogozhe v'taki vishi piſsat, de bi vſim sadosti mogal sturiti nedol. ǀ nashi pravizi Boshy nemore obedn sadoſti ſturiti nedol. ǀ ta nezhisti poprej kakor ſvojm hudim shelam sadosti ſturj 3. ed. ǀ nej on poprej tebi sadosti sturj 3. ed., dokler on je tebe reshalil pres vſiga urshoha ǀ G. Bug mu nebo nikuli odpuſtil, dokler on nebo tebi sadoſti ſturil del. ed. m Drugi pomen, ki je značilen za zahodna narečja, je kalk po it. fare ‛delati, storiti’, pred nedol. tudi ‛povzročiti da kdo stori, kar je pomen nedoločnika’.
Svetokriški
storjen -a prid. storjen, narejen, izdelan: Ta pushtob, C, Cirku je napek ſturjen im. ed. m ǀ ta S. Scapulir je bil is ſukne MARIE Divize ſtorjen im. ed. m ǀ ta ſobda je vſhe dolgu zhaſa ſturjena im. ed. ž po Christushavih beſsedah ǀ ſodba moja je vſhe zhes vaſs ſturiena im. ed. ž ǀ sodba je ushe zhes vas sturiena im. ed. ž ǀ jutre bode ſturjenu im. ed. s ǀ raunu taistu bode tebi sturjenu im. ed. s, Kar ti drugim sturish ǀ je dala ſcapulir ſtorien tož. ed. m is nje sukine ǀ s' eno maihino almoshno niemu h' zhaſti, inu huali ſturieno tož. ed. ž zhloveku tu nebesku Kraileſtvu shenka ǀ pogledal taiſto kazho is brona ſturjeno tož. ed. ž ǀ obilnu polona tu nermainshi delu vashe ſa njegovo volo ſturjenu tož. ed. s ǀ bom ble ſe maszhoval zhes reshaleine tebi, kakor pak meni ſturienu tož. ed. s ǀ ſo s'te zherne kotlovine, inu s'sheleſa ſturjeni im. mn. m ǀ sa vasho volo ſo polsdignene, inu vekshi urata ſturiene im. mn. ž/s ǀ G. Bug obilnu polona tudi s' vezhnem nebeskem lonam te maihine della, inu shlushbe njemu h' zhaſti ſturiene tož. mn. ž
Svetokriški
stotavžentkrat prisl. stotisočkrat: gorè stutaushenkrat timu kateri v'druge, inu nikar G: Boga sauupa ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili ǀ Oh ſrezhen ſtutaushentkrat leta, katiri urednu, inu spodobnu praime to Boshjo shpisho ǀ Ah de ſe vener Bogu ſtutaushentkrat ſmili ǀ ſrezhni ſtutashenkrat ti vſmileni ludje ǀ Ah Bogu stu taushenkrat vender ſe smili ǀ de ſe vener Bogu ſtutaushen krat ſmili
Svetokriški
stovernati dov. → iztovernati
Svetokriški
stožiti se -i se dov. 1. ne biti voljan: h'slushbi tuojga Boga ſe tebi stoshi 3. ed. cillu v'S. Prasnik v'cerku pojti (I/1, 78) 2. naveličati se: K'sadnimu ſe je bilu njemu stoshilu del. ed. s, de ſvoj antvarh sapustij, inu ſe na vojsko poda (I/2, 112)
Svetokriški
Strabo m osebno lastno ime Strabon: Straboc im. ed. pak pishe de v' Franski desheli shabe ſo bile enu cellu meſtu konzhale Strábon, gr. Στράβων (64/63 pr. Kr.–23/26 po Kr.), zgodovinopisec in zemljepisec
Svetokriški
stradati -am nedov. stradati, gladovati: ta Kateri pravizhnu andla, more ſtradati nedol. ǀ v'veliku vbuſhtvuje bil padil, taku de je mogal vezhkrat stradati nedol. ǀ de bi jeſt inu moy otrozy imeli ſtradat nedol. ǀ bres potrebe tu ſvoje sameizhe, de potle ſtrada 3. ed. ǀ ob uſe pride, kruha strada 3. ed., petlat more pojti ǀ ſtradajo 3. mn., reſtargani hodio, de pred ludij priti ſe ſramujeio ǀ bres potrebe denarie sameizheo, inu potle ſtradaio 3. mn. ǀ ty bogati lakote neſtradio +3. mn. ǀ je vidil obilnoſt, katero ſo hlapzy imeli, on pak je ſtradal del. ed. m ǀ shena, inu otrozij pak domà ſo ſtradali del. mn. m, de zhudu, de yh nej konz bilu
Svetokriški
strah -a/-u m strah: vener sledni strah im. ed. nej dober, inu huale vureden ǀ ſtrah im. ed. je dober, sakaj kadar v'eni hishi, v'enem mesti, ali desheli nej straha rod. ed., temuzh ſledni sturj, kar hozhe tankai malu dobriga, inu brumniga ſe bode nashlu ǀ vender pres vſiga ſtraha rod. ed. hushi s'ſvoymi grehy ſo ga martrali ǀ satorai nej greha de bi ga nedopernesli pres vſiga ſtrahu rod. ed. ǀ Od nuza tedai strahu rod. ed. Boshijga danaſs ijm bodem govuril ǀ shene imaio od nature ſerze k'andohti nagnenu, inu h'ſtrahu daj. ed. Boshimu ǀ Aku hozhesh dolgu shiueti, imej strah tož. ed. Boshij ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah tož. ed. boshj ǀ te druge bò v'ſpodobnim ſtrahu mest. ed. dershala ǀ v'tuoijm s. strahu mest. ed. ſe bodem pofliſsal ǀ sa tiga volo v' ſtraku mest. ed., inu v' shaloſti shivè ǀ potle je zhiſtu, inu v' ſtrahi mest. ed. Boshim shivil ǀ de bi naſs v'ſtrahu mest. ed. dershal ǀ ſe pofliſsa v'strahu mest. ed. Boshijm jeh srediti ǀ leta yh opominala v'ſtraku mest. ed. Boshym shiveti ǀ s' ſtraham or. ed. ſe paſſeio ǀ G. Bug je hotel dati nam saſtopit s' kakorshno andohtio, straham or. ed., inu pohleunoſtio imamo v' zirkui prebivat ǀ s'tem S. Strahom or. ed. Prerok David je vſelej shal v'Tempel ǀ s'ſtrahom or. ed. je v'Cerkvi ſtal ǀ S. Auguſtinus s'straham or. ed. vezhkrat je djal ǀ s'ſtraham or. ed. Boshjm vaſhe dellu bote opravili
Svetokriški
strajfati dvovid. → štrajfati
Svetokriški
strajfinga -e ž → štrajfinga
Svetokriški
stran1 -a m stran: So proſſili, de bi yh puſtil prebivat na vnem ſtranu mest. ed. Iordana (II, 90 s.) Beseda se kaže v moškem spolu le še v zapisu sdaj pustimo nestranu Davida, → pustiti.
Svetokriški
stran2 -i ž 1. stran: nas je na ſtran tož. ed. teh isvolenih poſtavil ǀ taiſte ſo na desno ſtran tož. ed. poſtavili ǀ de ſe nima obernit na to deſno ſtran tož. ed. ǀ obſtoy na deſni ſtrani mest. ed. tiga Altarja ǀ is njegovih ust je shal en ojſter na obej strani tož. dv. rejshezh mezh ǀ te shteri ſtrani im. mn. tiga ſvejta pomenio te shteri ſtany teh ludy 2. bočni del prsi, stran: is deshne ſtrani rod. ed. voda, inu kri je vun tekla ǀ Ta ror, ta studeniz, te toplize sverajo s'desne strani rod. ed., ja ſi ſamiga serza Chriſtuſa Iesuſa ǀ Longinus deſno ſtran tož. ed. Chriſtusavo s' ſulizo je bil prebodil ǀ Christus je bil odperl svojo ſtran tož. ed. ǀ na ſvojo deſno ſtran tož. ed. ga pertiſne lubeſniu ǀ Poſtavi tvojo roko v' to Sveto deſno Stran tož. ed. 3. pravdna stran, stranka: kir je bilu kjekaj ſa njegovo ſtran tož. ed., Dohter vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat na stran vstran: na ſtran jo pelle, ter v' tej vishi sazhne govorit ǀ na ſtran ga pele, ſe datakne s' parſtam njegovih vſheſſ ǀ neſtran ſtopio → stran1, → strana, → pustiti, → stati
Svetokriški
strana -e ž stran: Tvojo Sveto desnoſtrano +tož. ed. odperto dershish (IV, 466) ǀ katerimu je bila oblaſt dana zhes vſe shtere ſtrane tož. mn. tiga ſveita (V, 570) → stran1, → stran2
Svetokriški
strašan -šna prid. 1. strašen: en ſtrashan im. ed. m vuol je bil pertekil ǀ sdaj ſe prikashe pohleuen; nekadaj ſtraſhan im. ed. m, sdaj lubesniu ǀ taiſti ſtrashni im. ed. m dol. ſodni dan bò poln ſmeshnave ǀ de bi ta nagli, inu strashni im. ed. m dol. potreſs imel semlo stresti ǀ ta ſtrashna im. ed. ž shtrajfinga te neusmilene kuge vſe skuſi ſe k' nam perblishivie ǀ ta ſvejt nej drusiga, ampak ena strashna im. ed. ž keha ǀ v'tem sazhne enu taku ſtrashnu im. ed. s ropotajne v'taisti kambri ǀ od tiga ſtrashniga rod. ed. m ſodniga dneva govorit ǀ Procopius pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne rod. ed. ž kuge ǀ kar hudiga, strashniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſe more smislit ſe usdigne zhes taistu mestu ǀ s'oblazhniga, inu ſtrashniga rod. ed. s ima jaſſnu, inu tihu poſtati ǀ ſe pergliha enimu strashnimu daj. ed. m Vgrabzu, kateri v'puſhavah prebiva ǀ je bil obnorel, inu ſam ſebe s'ſobmy tergal, inu en ſtrashan tož. ed. m konz ſturil ǀ shlishi en straſhan tož. ed. m glaſs s'Nebes ǀ ſo bily kjekaj pertekli ta ſtrashni tož. ed. m dol. shpektakel gledat ǀ neſrezhni ozha leta strashni tož. ed. m dol. ſhpektakel vidi ǀ sagledajo eniga strashniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ s' tega meſta pobeshish veno ſtrashno tož. ed. ž pushavo ǀ eno strashno tož. ed. ž ſmert ſtury ǀ v'strashno tož. ed. ž shiuinsho podobo ga preoberne ǀ inu ti karshenik na letu ſtrashnu tož. ed. s germeine nebosh od ſebe ſtreſsil ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ veni ſtrashni mest. ed. ž temi te grenke ſmerti bodò prebiuali ǀ po takorshnem ſtrashnem mest. ed. s garmeinom ſe bo desh vlijl ǀ s' velikem, inu s' ſtrashnem or. ed. m shrajom pojti ǀ je shal s' to ſtrashno or. ed. ž vojsko zhes Israelskiga Krajla ǀ Bug s'trashno or. ed. ž ſhtimo sazhne shugat ǀ s'to trashno or. ed. ž temmo tiga malikovajna je bila pokrita ǀ taiſto nuzh prideta dua ſtrashna im. dv. m moshia k' Mashniku ǀ kakor eni ſtrashni im. mn. m Riſsy, inu groſovitni Lintvorni ǀ noter prideio try strashni im. mn. m hudizhi ǀ v'pakli vam ſo perpraulenè te ſtrashne im. mn. ž ſpake ǀ de te strashne im. mn. ž ſhtrajfinge ne bodo nad vaſs prishle ǀ kir veliku spak ſtrashnih rod. mn. ſe najde ǀ poln luft strashnih rod. mn. orlu ſe vidi ǀ do vekoma bodo te ſtrashne tož. mn. m hudizhe gledale ǀ od s'unaj je imelu strashne tož. mn. m ſaurashnike ǀ Samerkajte dobru te ſtrashne tož. mn. ž beſsede ǀ ſo takushne strashne tož. mn. ž, inu britke martre s'veſselim prenesli ǀ v' shtrashne tož. mn. ž puszhave ſo shli prebivat ǀ Te fardamane dushe pak bodo neshle ſvoja trupla garde, ſtrashne tož. mn. ž/s, ſmerdlive ǀ Bug v'taistih ſtrashnih mest. mn. oblakoh ſe perkaſhe ǀ do vekoma mei ſtrashnimi or. mn. hudizhi to paklenskoc martro terpeti 2. bojazljiv: je bil taku mozhnu straſhan im. ed. m de li ena muha je zheſs njega letella, on kakor shiba ſe je treſsal od straha ǀ en Rimski Gospud je bil taku strashan im. ed. m, de nihdar nej hotel pod streho prebivat ǀ Drugu ſerce ima slabu strashnu tož. ed. s, de te nar manshi rezhij ga prestrashio ǀ So bily ty Iogri ſlabi, inu strashni im. mn. m, kakor ouzhize ǀ slabij ſo kakor grilli, strashnij im. mn. m kakor saizij ǀ Poprej ſo bily strashne im. mn. ž ouzhize de cilu s'hishe nej ſo ſmely pojti ǀ s'strashnih rod. mn. ouzhiz ſerzni Paſtery ſo bily ratali ǀ Bug njemu sapovej, de tem ſtrashnem daj. mn. ima slavu dati ǀ od kot taku ſerze? tem strashnem daj. mn., inu ſlabem ǀ te strashne tož. mn. m ſturi ſerzhne, de v ſe matre veſselu preneſsò primer.> ſim vidil kakor eno resbeleno pezh, katere plemen je bil ſtrashneiſi im. ed. m, kakor une Babilonske pezhi
Svetokriški
strašiti -im nedov. strašiti, vzbujati strah: kadar bò sazhela ta grenka ſmert vaſs ſtraſhit nedol. ǀ sazhne s'shtrajfingamy Faraona ſtrashit nedol. ǀ O vſmileni G. Bug vſe skusi naſs ſtrashish 2. ed., nam shugash, inu gajshlash ǀ vezhkrat naſs ſtrashi 3. ed. s'potreſsam, s'garmeniam ǀ yh krega, s'shibo po misi tepe, inu yh strashi 3. ed. ǀ ta Stari ſimeon danaſſ naſſ shtrashi 3. ed., inu shali ǀ neſtrashi +3. ed. garmejnie tyh shtrajfing, nepada tozha terplejna ǀ v' rokah dershè sapiſſane vſe moje grehe, ter mene ſtrashio 3. mn. rekozh ǀ ijh nebom ſtrashil del. ed. m Kakor Preroh Iona ǀ hudizhy vaſſ bodo toshili, grehy vaſſ bodo ſtrashili del. mn. m
Svetokriški
strašljiv -a prid. bojazljiv: nijmaio ſerza, ſo ſlabi inu strashlivi im. mn. m hushi, kakor Otrozj (I/1, 135)
Svetokriški
strašno prisl. 1. strašno: ſtrashnu tulio, de ſe nemore dopouedat ǀ sazhne taku ſtrashnu tulit, inu erjuti ǀ ta reuni zhlovek merſu put poti, ozhy ſtrashnu obrazha ǀ ſo okuli teh poſtel hodili, inu strashnu te pregreshne lotre, inu loterze gledali 2. zelo: Oloffernes s'eno ſtrashnu veliko vojsko je bil taiſtu oblegil ǀ prideio v'kambro enij ſtrashnu veliki moshje primer.> she hushi, inu ſtrashneshi je tu Kar Bug je govoril K'Ieremiu PreroKu ǀ she ſtrashneshi je tu Kar piſhe S. Ceſarius
Svetokriški
stravs -a m → štravs
Svetokriški
streči -ežem nedov. streči: ony morio tem deshelskom k' miſi ſtrezhi nedol., inu glaſſe natakat ǀ ſvejſtu 33. lejt njemu ſtrejzhi nedol. ǀ Se nimaio tedai ſramovati v'ſvojm Stanu oſtati, bugat, ſtreizhi nedol., inu shlushit ſvojm Goſpodariom, inu Goſpodinam ǀ trij, inu trijdeſseti lejt sueſtumu je imela strezhi nedol. ǀ ſmò dolshni ym ſtrezhij nedol., pomagat, inu vſyh potrebah ym na pomozh priti ǀ s'pershono ny na shlushbo ſtrezi nedol. ǀ ſam Syn Boshj je bil prishal na ſemlo strezhi namen. ǀ on na shlushbo ſtreshe 3. ed. S. Joſephu ǀ ona Moshu bolnimu nuzh, inu dan ſtreshe 3. ed. ǀ ta katiri k' Mashi ſtreshe 3. ed. v' imeni tiga folka odgovorj ǀ katerim ta drushba Nebeſhka na shlushbo ſtreshè 3. ed. ǀ kar samore buga, ſtrejshe 3. ed., brani ǀ tebi na shlushbo streshe 3. ed. ǀ kakor strèshe 3. ed. ſvojmu Gospudu ǀ vashimu garlu, inu trebuhu ſtreshete 2. mn. ǀ kateri na shlushbo ſvojmu krajlu ſtresheio 3. mn. ǀ kateri te bolne obyshzheio, inu ym ſtreisheio 3. mn. ǀ kateri poshreshnoſti, inu garlu ſtreſheio 3. mn. ǀ Angeli mu ſtreshejo 3. mn. ǀ li ſvojmu trebuhu je ſtregil del. ed. m ǀ kadar bi uni Hlapez taku fliſnu G: Bogu shlushu, inu stregu del. ed. m ǀ po dnevi, inu ponozhi je taistimu na shlushbo stregal del. ed. m ǀ mu je shlushil, inu stregil del. ed. m ǀ kadar bi bili vſii Goſpudie, obeden bi neſtregil +del. ed. m ǀ de bi Mary Divizi na shlusbo nestregil +del. ed. m ǀ poterpeshliva je bila Ruth, katera pohleunu je ſtregla del. ed. ž veliku lejt ſvoj tashi Noemi ǀ Je dershal dua fantizha zhedna kakor dua Angelza, de ſta k' Svetem Masham ſtregla del. dv. m ǀ ſe resèrdi zhes lete kateri mu ſo ſtregli del. mn. m ǀ Chriſtuſu v' ſvoj hishi ſo ſtregle del. mn. ž, inu vezherio dale
Svetokriški
streha -e ž streha: ſtreha im. ed. te kambre ſe odpre ǀ zegli ſo is ſtrehe rod. ed. leteli ǀ nihdar pod ſtreho tož. ed. nej prishal ǀ njega hlapzi eno shelesno streho tož. ed. verhi njega glave ſo mogli dershati ǀ v' ſtrehi mest. ed. tiga zholna ǀ nej sta mogla pod eno ſtreho or. ed. prebivat ǀ nihdar nej hotel pod streho or. ed. prebivat ǀ Vezhkrat ludje is viſſokih ſtreh rod. mn., inu turnou ſo padli ǀ shtorkle ſvoje mlade na viſoke ſtrehe tož. mn. neſseio
Število zadetkov: 9969