Zadetki iskanja
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
strela -e ž 1. puščica, strelica: Poſtojna netezhe, ampak kakor ſtrela im. ed. letj ǀ ſtrela im. ed. is rane vun pade ǀ lok, inu ſtrelo tož. ed. od ſebe vershe ǀ njegovu ſerze nedolshnu je bilu preſtrelenu s' ſtrelo or. ed. te lubesni Boshje ǀ Rajnen je s'ſtrelo or. ed. tiga paklenskiga Loviza ǀ Hujshi inu ble bodezhe ſtrele im. mn. bodeio njegou ſerze, kakor Joba, kadar ſe je toshil ǀ aku n'hozhete, de vaſhe strele im. mn. is Katerimij shelite vaſhiga blishniga ranit, nebodo ſe ſupet zhes vaſs obernile, inu ranile ǀ Kadar vidi S. Sebaſtian de je poln bodezhyh ſtrel rod. mn. ǀ Bogu ſaturnu ſo zhlovesku meſſu offruali Adonidu ſtrele tož. mn. ǀ nyh loke sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy or. mn. nepolnio ǀ je bil s' shebly inu s' ſulizo preboden, jeſt pak bom s' ſtrelami or. mn. preſtrelen ǀ nej ſta s' mezhmy, inu s'ſtrelamy or. mn. ſe boiovala 2. strela: Nej li iszheio, inu proſſio zhaſtj, inu huale poſvejtne, je vſe enu nizh, ena rosha, trava, sheliszhe, perù, ſenza, prah, voda, peine, vejter, ſtrela im. ed., blisk, megla, dim, glaſſ, inu fabula ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane … vejtru, ſtreli daj. ed. ǀ Enkrat sapovej Nebeſsom Iuliana Apostata vubiti, prezej eno ſtrelo tož. ed. doli. vershe ǀ s' luffta prideio ſtrele im. mn. ǀ Strele im. mn. gorezhe bodo s'Nebeſs na semlo letejle, inu taku mozhnu bo germelu ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga, ni oblaku, ni ſtrel rod. mn. ǀ gorezhe ſtrele tož. mn. praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela
Svetokriški
streliti -im dov. ustreliti: Ta ſtarishi ſtreli 3. ed. inu hozheta v'urat ſadene ǀ edn v' njega ſtreli 3. ed., kugla prebye shelesnu oblazhilu ǀ leta Zegilz n' eno ſtrelo perveshe, taiſto pruti Nebeſſam ſterli 3. ed. ǀ leta tudi je puksho perprauleno imel, tudi v' njega ſterlj 3. ed.
Svetokriški
streljati -am nedov. streljati: kadar pride pred priſtavo sazhneo v' njega ſtrelat nedol. ǀ gorezhe ſtrele praviza Boshia v' taiſte dushe ſtrela 3. ed. ǀ s' pukshami, inu s' shtuki ſtrelaio 3. mn. ǀ s' moschetami, inu shtukamy pruti nym ſtrelaio 3. mn. ǀ je treskalu, kokor de bi s' moshketo ſtrelal del. ed. m ǀ ali de bi tudi v'njega ſerze bily ſtrelali del. mn. m tiga nenajdem
Svetokriški
stresti -em dov. stresti: kadar bi sapovedal de bi ta nagli, inu strashni potreſs imel semlo stresti nedol. ǀ sa shilo tiga bolniga potipa, s' glavo ſtreſſe 3. ed. ǀ veiter vam ſtreſſe 3. ed. ſadje ǀ zhes en zhaſſ peretnize ſtreſeio 3. mn., inu spet zherni rataio ǀ Sapovej enkrat potreſsu', ta je bil taku mozhnu to deshelo Calabrio streſsil del. ed. m de obena hisha cella nej bila oſtala ǀ kateru vun is shakla ſtreſſil del. ed. m ǀ nebosh od ſebe ſtreſsil del. ed. m ta shkodlivi porod tiga ſmertniga greha ǀ gledaite de skuſi nove grehe nepote supet gnado boshjo od vaſſ ſtresli del. mn. m stresti se stresti se: ſe taku od ſtraha ſtreſſe 3. ed., kakor de bi s'Nebeſs v'njega bilu treshilu ǀ semla od ſtraha ſe ſtreſſe 3. ed. ǀ semla ſe ſtreſe 3. ed., inu odpre ǀ O semla ſtresiſe vel. 2. ed. O morje preſtrashiſe ǀ semla ſe je bila taku mozhnu ſtresla del. ed. ž
Svetokriški
Svetokriški
strezel -zla prid. trezen: On nej pyanzhoval, kakor je navada per sholnerjoh, ampak vſelej je bil ſtreſil im. ed. m (III, 549) ǀ Chriſtus sapovei de imamo ſtresli im. mn. m biti (V, 512)
Svetokriški
Svetokriški
strgati1 nedov. strgati: uni hudobni zhlovek nej nikuli mogal umadeshat, inu Svete rane s' pilda ſresat, de ſi lih vſih vishah s' nosham yh je ſtergal del. ed. m (III, 512)
Svetokriški
strgati2 dov. → iztrgati
Svetokriški
strhljiv -a prid. 1. trhel: Ta lejſs is Libana kateri nihdar ſterhliu im. ed. m nerata (III, 609) ǀ Satorai njegovu S. Truplu nej imelu ſterhliu im. ed. s ratat (II, 571) 2. podvržen trohnenju: dusha je nebeſka, telu je ſterhlivu im. ed. s (III, 43)
Svetokriški
strhneti dov. strohneti: de bi ta ſveti Jeſik ſterhnil del. ed. m, inu pepel ratal, kakor drugem ſe sgodi (III, 305)
Svetokriški
stric -a m stric: ſtriz im. ed. sapuſti lepo erbiszhino ǀ je bil njegou Striz im. ed. Papesh Felix ta III ǀ dusho vashe ranze shene, mosha, brata, ſeſtre, ſtriza rod. ed., tete, priatela ǀ Tu meſtu Narbona … ſvoimu Strizu daj. ed. sapuſtj ǀ sa tiga volo ſe vun dà sa nje ſtriza tož. ed. ǀ Osdravil je bil ſvojga Striza tož. ed. Gisberta od mertvashke bolesni
Svetokriški
striči -ižem dov. striči: On je kakor ena Ouza k' saklanju pelan, inu tih, kakor enu Jagne, pred tem kir jo ſtrishe 3. ed. (III, 252) ǀ kakor enu jagnize, kateru ſtrisheio 3. mn. (III, 465)
Svetokriški
strosen -a prid. raztresen: dokler eny s'pravo andohtio ſo molili, ty drugi ſo ſtroſene tož. mn. ž miſlily imeli (V, 30) ǀ taku ſtrosene tož. mn. ž misly imash, de ſam nevejsh kaj molish (V, 291) Etimološko upravičen bi bil nastavek → raztosen.
Svetokriški
struna -e ž struna: Struna im. ed. na Zitrah lepu danas poje (V, 294) ǀ eno ſtruno tož. ed. lepo pojezho, eno roshizo lepu zvetezho je vidil enkrat David (V, 294)
Svetokriški
strup -a m strup: ſtrup im. ed. je ena shkodliva shpisha ǀ strup im. ed. tega greha je vrshoh ǀ hujshiga ſtrupa rod. ed. ſe nenajde na semli ǀ ſo raunu kakor ena kazha preſs strupa rod. ed. ǀ ta otrok tudi veniga takorshniga gleda, kateri je poln bolesni, inu ſtrupà rod. ed. ǀ Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu daj. ed. ǀ ta mladeniz je mogal ſtrup tož. ed. tega Boshiliſca premagat ǀ kazha ſe nej ſmeila potſtopit ſtrup tož. ed. ſpustiti v' S. Paula ǀ ta roſha dà mèd zhebellam, strup tož. ed. pak paykam ǀ tulikajn kershenyh Moshou ſò ſvoje shene s'tepejnam, s'reshalejnam, inu ſtrupam or. ed. pod ſemlo perpravili ǀ s'taistim strupom or. ed. is Katerim je hotela mosha vumoriti ǀ s'shauzhom, inu ſtrupom or. ed. ga napajejo ǀ ſam ſebe s'ſtrupam or. ed. je bil umuril ǀ kakor de bi te S: Arznie s'strupom or. ed. smèshane bile ǀ Emelchilda hozhe s'strupam or. ed. vmoriti
Svetokriški
strupen -a prid. strupen: greh kadar ſerze eniga zhloveka obdà je taku ſtrupen im. ed. m, de tei dushi vezhno ſmert perneſe ǀ ta ſtrupeni im. ed. m dol. glaſſ nebo ta pervi greh ǀ je bil njega sadel ta ſtrupene im. ed. m dol. glaſſ vezhniga pogubleina ǀ Ena ſtrupena im. ed. ž kazha ſe je shonala tiga nedolshniga S. Paula ǀ kuga pride od ſtrupeniga rod. ed. m luffta ǀ greha ſe bote ble bali, kakor ſtrupene rod. ed. ž kazhe ǀ en drugi bo kaj ſtrupeniga rod. ed. s posherl ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni tož. ed. m dol. mezh nenuzali ǀ takorshno ſtrupeno tož. ed. ž kazho ſmò ſi v'nederie poſtauili ǀ eno taku hudobno, jeſizhno, tagatno, inu ſtrupeno tož. ed. ž sheno je prenashal ǀ preusetnost ta lepi peld v'Katerim ſi stuarjen v'eno strupeno tož. ed. ž spako te je preminila ǀ tu grenku, inu ſtrupenu tož. ed. s vinu teh grehou Hishnimu Goſpodariu pourazhash ǀ kakor pred ſtrupeno or. ed. ž kazho je bejshala ǀ je bil s'enoſtrupeno +or. ed. ž ſtrelo preſtrelen ǀ ratamo kakor ene ſtrupene im. mn. ž, negnusne kazhe ǀ nej ſo ludje temuzh strupene im. mn. ž Kazhe ǀ Hercules Celticus pak, leta je bil sgruntal, inu sazhel dellat tryak is teh ſtrupenih rod. mn. kazh ǀ lufft je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh rod. mn. kazh ǀ s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga tož. ed. m ži. gada ǀ Tiberius Ceſar ſe je bil ſalubil v'eniga strupeniga tož. ed. m ži. lintuorna ǀ nei hotel nie ſtrupene tož. mn. ž beſsede poshlushat ǀ imaio ſilnu shkodliue, inu ſtrupéne tož. mn. ž ozhy presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi, inu ſtrupenishi im. ed. m, kateri preklineio s'hudizham
Svetokriški
studenec -nca m studenec: en novi ſtudeniz im. ed. bliſi te Betlehemske ſhtalize je bil ſazhel sverat ǀ ſtudenz im. ed. sazhne vun ſverat ǀ Studeniz im. ed. pak nihkdar smijram nestoy ǀ Kakor en studenez im. ed. is Kateriga svera dobruta ǀ s' tiga ner zhiſtiſſiga ſtudeniza rod. ed. ſvera tu sdravu ojle ǀ Studeniza rod. ed. is Kateriga svera ta greh, s'taistiga tudi svera ta shtrajfinga ǀ ſraven tiga frishniga ſtudenza rod. ed. gnade Boshje ǀ to S: zhednost je perglihal enimu ſtudenizu daj. ed. ǀ tezhe k'timu frishnimu Studenizu daj. ed. ǀ tiga je bil k' enimu ſtudenzu daj. ed. pelal, de ſe je bil oshivil ǀ shelj v' nebeſſa, kakor en mozhnu shein zhlovek k' ſtedenizu daj. ed. ǀ tezi k'ſtudenzu daj. ed. te ſapuvidi ǀ pokasal ta frishni ſtudeniz tož. ed. tej sapusheni Agar ǀ Ta Kateri greshi Boga, inu ta pravi ſtudenz tož. ed. sguby ǀ per ſtudenizu mest. ed. te S. pakure ǀ Operij tuojo umadeshno dusho v' tem S. Studenzu mest. ed. te ſpuvidi ǀ Nejli drugi ſe zhudio nad tem ſtudenizu mest./or. ed. ǀ kakor en ſkerbni inu Dobrutliu Ozha je hotel s'taiſtem ſtudenizam or. ed. oskerbeti Paſsterje ǀ ſolſe ſo njemu tekle is ozheſſ kakor de bi bila dua ſtudeniza im. dv. ǀ try ſtudenizi im. mn. ſo bily sazheli s' noviga ſverat ǀ ty drugi Jogry ſo bily ſtudenzi im. mn. ǀ Vſi studenzi im. mn., inu potoki krijvavi ratajo ǀ morie, v'Kateru vſi studenici im. mn., inu potoKi tezheo ǀ Studenizi im. mn., inu potoki, kateri supet v'morje h'snaminu njeh hualeshnosti ſe verneio ǀ kir nej bilu ſtudenizu rod. mn., inu potoku ǀ voda teh ſtudenizou rod. mn. nej slana ǀ vſe vode teh ſtudenzou rod. mn., inu shternih ǀ s'studenizu rod. mn. olje, inu med je sveralu ǀ Ta tryeti dan je bil reslozhil, inu na ſvoja gvishna mejſta vode poſtavil, inu morje, ſtudenize tož. mn., potoke ǀ te frishne studenze tož. mn. je v'krij preobernila ǀ ſe rad paſſe per ſtudenizah mest. mn. ǀ Vudari po ſtudenizoh mest. mn.
Svetokriški
student -a m študent: Ta Student im. ed. je dobru lete beſſede saſtopil ǀ gre k' enimu Studentu daj. ed. uprashat ǀ trje Studenti im. mn. ſo vkupaj veni poſteli leshali ← lat. studēns ‛učeč se’
Svetokriški
studiranje -a s študiranje, učenje: Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu daj. ed., de nuzh, inu dan v' Bukuah tizhè (IV, 445) → studirati, → študiranje
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 415
- 416
- 417
- 418
- 419
- 420
- 421
- ...
- 499
- Naslednja »
Število zadetkov: 9969
Dostopnost