Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
šele prisl. šele: jeſt ſim vſelej per merlizhoh samerkal, poprej dusho puſtè, inu she li potle, glavo nagneio ǀ Kadar zhlovek ene reizh ſgubj, takrat she li urednoſt, inu nuzh tajſte ſposna, inu shkodo ſamerk ǀ okuli pade glavo ſi resbye, inu sheli takrat samerka v' kakorshno shkodo taiſti glaſſiki slatkiga vina ſo njo perpravili
Svetokriški
šelm -a m goljuf, slepar: Ta golufni shelim im. ed. Puſt, dà ludem saſtopit, de sdaj je vſe perpushenu ǀ kamer kuli pride ta prekleti Shelim im. ed. sapele, ogolufà, inu farata te ludy ǀ Ieſt dobru posnam Herodesha on je en savit ſhelom im. ed., en goluf ǀ nepuſtite ſe sapelat od tiga golufniga shelima rod. ed. ǀ de bi vy hoteli tiga sapelaviga shelima tož. ed. poshlushat ǀ skuſi letu pak bi mene s' eniga shelma tož. ed. dershali ǀ ti hudobni bratje nej ſo to veliko lubesen Iosephavo hoteli sposnati, temuzh kakor eniga ſhelma tož. ed., ali Raisbujnika popadejo, ga sveshejo, inu noter v'eno shterno Vershejo ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma im. dv. sapopadena, inu k' ſmerti obſojena ← srvnem. schelm(e) ‛nizkotnež, goljuf’
Svetokriški
šelmarija -e ž 1. nespodobna norčija: veliku ludy ſe najde, kateri malukej dellaio v' prasnik, kakor v' dellaunik, inu taiſtiga dopernashajo v' jegrah, v' oshtariah, v' pleſsoh, v' shelmarij mest. ed. ǀ v'jegrah, v'oshteriah, v'pleſsoh, v'shelmarij mest. ed., inu v'grehoh ǀ Ta golufni shelim, on vam da saſtopit, de je vshe enaſtara navada ob Puſti dobre vole biti, ſe shemit, inu v' mashkarah okuli ſe klatit, vſe norzhie sazheti, inu shelmarie tož. mn. tribat ǀ de ſi lih shelmarje tož. mn., inu loterije tribajo 2. sleparija, sleparstvo: ti hudobni ſi vſe moie gnade na hudu obernil: tuoio pamet ſi nuzal k'shelmarij daj. ed., tvoio shlahnust k'pregainienu teh bosig sirotiz ǀ Jeſt hozhem pred ozhy njegovih priatelou poſtavit njega faratarie, inu shelmarie tož. mn., de nebodò od njega ſapelani ty preproſti ← star. nem. Schelmerei ‛nizkotnost, hudobnost’
Svetokriški
šema -e ž 1. maska: taiſti katiri v' shemah mest. mn. hodio, teshku kaj dobriga ſturiti mislio ǀ ludje ſo v' shemah mest. mn. hodili, po gaſſah shrajali ǀ celli puſt je vshemah +mest. mn. hodel, inu noril 2. šema: gvant ene sheme rod. ed. ſe je bil vshgal ǀ te druge sheme im. mn. ſo hotele pomagat 3. maškarada: Annaite ſe tedaj shem rod. mn., pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski martri odshli ǀ sheme tož. mn., inu norzhie ſte v' andoht obernili, ſmejh v' ſolſſe ǀ skuſi sheme tož. mn. ty ziſti, inu nedolshni, nesramni, inu hudobni rataio ← srvnem. schëm(e) ‛maska’
Svetokriški
šemiti se -im se nedov. šemiti se, maskirati se: je vshe enaſtara navada ob Puſti dobre vole biti, ſe shemit nedol., inu v' mashkarah okuli ſe klatit ǀ jeſt porezhem de ſo norzi taiſti, katiri ſe shemio 3. mn. ǀ Tedaj vy moshje, inu shene bote pò exempelnu tiga hudizha ſe shemili del. mn. m ǀ So tudi nekadaj ty Ajdoushi Rimary leto navado imeli, de ſe ſo shemili del. mn. m taku moshje, kakor shene → šema
Svetokriški
šenkan -a prid. podarjen: Gledaj tedaj v' leta tebi shenkani tož. ed. m dol. fazonetel (III, 56) → šenkati
Svetokriški
šenkati -am dov. podariti: cello krono ij shenkat nedol. ſe njemu prevezh nesdi ǀ doKler n'hozhemo naſha ſerza G. Bogu nashimu ſtvarniKu offrat, inu, ſhenKat nedol. ǀ en Ajd Socrates, zhegar fazonetel vam shenkam 1. ed. ǀ gre k' ſvoj Neveſti, ter taiſti shenka 3. ed. en perſtin ǀ Ribe ſo taku mozhnu poshreshne. de ena tej drugi neshenka +3. ed., inu neſhoma ǀ vij raijshi hudizhu Kakor G. Bugu vashe ſerce shenkate 2. mn. ǀ vener ga meni ſhenkajo 3. mn. ǀ raijshi neKateri ijh shenKajo 3. mn. temu nezhistimu maliKu Adonidu ǀ aku jeſt Sim neshla miloſt pred tvoim S. oblizham, shenkaj vel. 2. ed. meni dusho moiga Ozheta, moje Mattere ǀ obeduema je bil shivejne shenkal del. ed. m ǀ Sdaj bom ſhenkal del. ed. m en par fazonetelou Antverharjom ǀ vſe dolge ſo dolshnikom shenkali del. mn. m, inu odpuſtili ← srvnem. schenken ‛podariti, natočiti’
Svetokriški
šenkinga -e ž darilo: Rihtary, inu Beſſedniki, per katerih vezh premore shenkinga im. ed., kakor praviza ǀ aKu ludem shenKinga im. ed. nedopade ǀ nej hotela obeniga plazhila, ali shenkinge rod. ed. imeti ǀ grè k'eni zupernzi, y oblubi veliko shenkingo tož. ed. ǀ de ſe nebo G. Bug puſtil potalashit ni s' offram, inu s' shenkingo or. ed. do vekoma ǀ ſe je bil veno Dekilzo salubil, inu leto s'oblubo, inu shenkigo or. ed. na ſvoio vero perpravil ǀ shenkinge im. mn. bodo vun oſtaiele ǀ Bo una s'kusi tulikain oblubi, inu shenkinh rod. mn. K'sadnimu pervolila, inu greh doperneſla ǀ namesti shtrajfinge, veliku uredne shenkinge tož. mn. ijm je bil dal ǀ ſerditu je bil odgovuril tem, kateri mu ſo bily skenkinge tož. mn. pernesli ǀ tem kateri imajo ſoditi ſim vshe lepe shenkinga tož. mn. poſlal ← srvnem. schenkunge ‛darilo’
Svetokriški
šenmaren m veliki šenmaren veliki šmaren: NA VELIKI SHEN MAREN tož. ed. (III, 423)
Svetokriški
šent medm. hudič: kateri vam od vſame vasha ſtara hudizkaua vſakadaina pejſſim? Shent, plent, tresk, sludi, inu hudizh etc. (V, 258) ǀ vſe skuſi na jeſiku ima, sludi, hudizh, tresk, shent, plent (V, 260) ǀ beſſede pak nashe nej ſò druſiga ampak shent, plent, sludi, hudizh, inu tresk (V, 465) Tabuistično ← srvnem. sente ‛svet, posvečen’ ← lat. sanctus
Svetokriški
šentati -am nedov. plentati (?): po vsyh gaſſah, po vſyh hishah, inu Kotah, druſiga nei shlishat, temuzh shentajte vel. 2. ed.+ mili, inu Chriſhan &c. (II, 304) Če je morfološka interpretacija točna, če je torej -te naslonski osebni zaimek, in če ne gre za tiskarsko napako namesto šentanje, je navedeni pomen nenavaden, saj poznajo tako sočasni kot tudi kasnejši pisci glagol šentati samo v pomenu ‛preklinjati’; → šentovati, zašentati.
Svetokriški
šentovalec -lca m preklinjevalec: ta iesni zhlovek je vſelei preklinauz, inu shentvaviz im. ed. ǀ Shentuaviz im. ed. pak nima obeniga ſguvora ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina … ni tiga shentvaviza rod. ed. Holofernuſa ǀ S. Hieronymus nerble zhes noruſt tyh shentuavizou rod. mn. je klagoval ǀ Vezhkrat ſmo tem bogatem djali … Shentuazom daj. mn. pak ǀ pres vſe gnade, inu resgledajna shentvavize tož. mn. bi hoteli shtrajffat ǀ leta ſreſani capun cell rata v'shupo skozhi s' taiſto te trij shentuavize tož. mn. oshkropij → šentovati
Svetokriški
šentovanje -a s izgovarjanje božjega imena po nemarnem, preklinjanje: shentovajne im. ed., inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei greh ǀ shentovaine im. ed. tuoio dusho vumorij ǀ V' gmain hishah nemorem prebivat sa volo shentovaina rod. ed., inu kletvine teh ſtarish ǀ jeſt ſim malu molil, veliku kletvine, inu shentovajna rod. ed. ſturil ǀ hozhesh ſe sdershat od kletvine, sludivaina inu shentvaina rod. ed. ǀ nikar ſe nepovernite k' sludovajnu, hudizhovainu, shentovainu daj. ed., klafainu ǀ skuſi jeso, ſaurashtvu, nevoshlivoſt, pyanſtvu, shentovaine tož. ed., nezhiſtoſt, oprauleine etc. ratamo kakor ene ſtrupene, negnusne kazhe ǀ shentovajne tož. ed., inu kletvino nemore poshlushat ǀ tulikajn lejt shivite v' nevoshlivoſti, v' nezhiſtoſti v' lotery, v' preshishtvi, v' golufy, v' tatvini, v' shentovajni mest. ed., v' hudizhovaini, v' pyanſtvi ǀ ſi bil li navaien taiste sapluvati s'tuoim shentovaniam or. ed. ǀ ſtu, inu ſtukrat shlofajo Chriſtusa s' shentovajnam or. ed. ǀ Se opyanio, klaflaio s'shentovajnom or. ed. od mise vſtaneio ǀ kulikajn hudiga s'shentvajnom or. ed. Bogu ſte ſturili → šentovati
Svetokriški
šentovati -ujem/-am nedov. po nemarnem izgovarjati božje ime, preklinjati: je navado imel vſeskusi s' milim Bugom shentovati nedol. ǀ nimate po oshtariah, inu hishah pianzhuat, de nimate hudizhovat, inu shentovat nedol. ǀ Ime Boshje shentujesh 2. ed., shpot s'Mashnikou ſe delash ǀ Kadar ti greshnik shentuiesh 2. ed., plentuiesh, preklinash ǀ preklinash, inu shentuash 2. ed. njega S. zhastitu Ime ǀ od jutra do vezhera shentuje 3. ed., inu Preklina ǀ de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje 3. ed., plentuje, klaffa, marmra ǀ preuſetnu zhes tvojo Vſigamogozhnoſt Shentvje 3. ed. ǀ vij shentujete 2. mn., inu preklinate ǀ vy s' ene taku majhine shleht rezhy ſe ieſite, ſerdite, shrajate, kregate, kounete, inu cilu shentojete 2. mn. ǀ kadar s' njegovim S. Jmenam shentujeio 3. mn. ǀ shlishish de tuoij otrozi, tuoij poſli shentuijeio 3. mn., inu preklinaio ǀ hudizh pravi nezheſti Boga, ampak preklinai, inu shentvai vel. 2. ed. Njegovu Ime ǀ nesludiai, inu neshentovai +vel. 2. ed., ampak Boga zhaſti s' tvojm jeſikam ǀ Neshentvai +vel. 2. ed., nekolni kakor ena fardamana dusha ǀ nikar vezh na shentvajte vel. 2. mn. ǀ Olympius Arianus je shentoval del. ed. m S. Troyzo ǀ de ſi lih ſi nagle iesne nature, bi ne shentval del. ed. m, inu nepreklinal s' Bugam ǀ nej ſo kradili, nej ſo shentovali del. mn. m, nej ſo pyanzhvali ǀ ſo … Svetu Imè thentovali del. mn. m ǀ lete vſta katere ſo klafale, marmrale, inu shentovale del. mn. ž s'ſtrupam bodo napolnene → šent
Svetokriški
šest -ih štev. šest: sheſt tož. mn. velikih kloshtru je bil ſturil siſydat ǀ V'tem Mesti Thebes shest tož. mn. taushent na enkrat je bilu martranih ǀ zhes ſheſt tož. mn. lejt hozheta supet na tajſtu mejſtu vkupaj priti ǀ en taku velik potreſs je bil de malu katera hisha je bila cella oſtala v' Canſtantinopeli ter ſesht tož. mn. meſizou je terpel ǀ venem tednu ſeſſt tož. mn. dny vam shenka ǀ v' sheſteh mest. mn. urrah kuga je bila pomorila 70000. pershon
Svetokriški
šestdeset nepreg. štev. šestdeset: kulikajn ſgonzhiszhu je bilu? Najdem de ſo bily tryſtu, inu ſeſtdeſſet im. mn. ǀ Ti Adam ozha tih zhloveku ſturi rajtingo od devetſtu, inu trideſseti lejt. Enoh od devetſtu, inu pedeſset lejt. Mathusalem od devetſtu inu deuet, inu ſeſsedeſset rod. mn. lejt ǀ S. Paulus ta parvi Pnshaunik sheſtdeſset tož. mn. lejt vſak dan polovizo hleba je s'kusi orla od G. Boga prejel ǀ ſtu, in ſeſtdeſset tož. mn. mil je bil ſturil po morij
Svetokriški
šesti -a štev. šesti: pervoli h'temu, kateru prepovej ta sheſta im. ed. ž ſapuvid Boshja ǀ Ta ſeshta im. ed. ž je bila Rimlerza ǀ ta ſeſta im. ed. ž sapuvid je meni odſvetouala ǀ Ta sheſti tož. ed. m dan pak je bil ſtuaril vſe shivali na semli ǀ NA SHESTO tož. ed. ž NEDELO PO VELIKI NOZHI ǀ Na tem pervem ſtebram je ſtal Rudolphus ta I … Na tem ſeſhtem mest. ed. m je ſtal ta danaſhni Ceſſar Leopoldus ta I, s' odleriam ǀ veni skledi ſo bile zukrene iabauka, v'drugi zukrene grushke, tryeti zukrene mandelne, v'zheterti zukrene zheshne, v'peti zukrene fige, v'sheſti mest. ed. ž ta slatki marzapan
Svetokriški
šestnajsti -a štev. šestnajsti: NA SHESTNAISTO tož. ed. ž NEDELO PO S. TROYCI (I/2, 101)
Svetokriški
šesto prisl. v šesto: sheſtu poshle bule, inu toroue, ſedmu poshle tozho, oſmu poshle kobilize (IV, 188)
Svetokriški
šeststo nepreg. štev. šeststo: Kadar bi en ozha veliku sijnvu imel, Kakor ſe bere od Krajla Artaxerxa, Kateri ijh je imel stu, inu ſedemnajst, Krajl Priamus ijh je imel stu, inu dvajſeti, Ziambres Krajl trijstu, inu pet, inu dvajſeti, Gisolus Krajl paK piſheio, de ijh je imel shest stu tož. mn. (I/2, 119)
Število zadetkov: 9969