Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
šeškati nedov. šeškati: popade shibo ga sazhne sheshkat nedol., inu tepsti (I/1, 207)
Svetokriški
šf- → šv-
Svetokriški
šiba -e ž šiba, tj. 1. daljša upogljiva veja brez stranskih vej: on kakor shiba im. ed. ſe je treſsal od straha ǀ V'tem kir ſim govuril od shibe rod. ed. inu palze ǀ s'potoku je shabe ſturila … s'shibe rod. ed. kazhe ǀ ta Kazha nej vezh shibi daj. ed. podobna ǀ takrat popade shibo tož. ed. ga sazhne sheshkat ǀ k'sadnimu s'suojo shibo or. ed. taistiga sholnerja po glavi vudari ǀ te bodezhe shibe im. mn. ſe ſo taiſtom lepu deshezhe roshize sdele ǀ sapovej Rihtnem Hlapzom S. Vida slezhi, inu dobru s' shibamy or. mn. otepſti 2. nadloga: shiba im. ed. te kuge vſe krishim gajsla ǀ Vudari tudi po misi nashiga shivota s'shibo or. ed. te bolesni ǀ shibe tož. mn. teh ſtrajfing v'rokah dershi ǀ Vener mej temy tremy shibami or. mn. ta ner hushi je kuga sakaj leta vſe glih mory
Svetokriški
šilo -a s šilo: tiga da enimu shuſteriu, de bi ga sashil, shilu im. ed. pak ſe njemu ſpotakne, ter roko ſkuſi, inu ſkuſi ſi prebode (III, 241) ǀ Letu nam poterdi shilu im. ed., s' katerem shushtar shiva (IV, 352 s.) ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shila tož. mn. s'katerimi ſo ijm ozhy steknili (I/1, 93)
Svetokriški
šimelj m šimelj, tj. konj belkaste barve: v'shtalo tezhe gledat zhe njega ſtari shimil im. ed. je shivu (V, 38) ← nem. Schimmel ‛konj belkaste barve, šimelj’
Svetokriški
Šimon -a m osebno lastno ime Simon: S. Shimon im. ed. pak gre v' AEgypt, v' Affrico, inu Britanio ǀ NA DAN S.S. SHIMONA rod. ed., INU JUDESHA THADEUSA APOSTOLOU ǀ Serze Svetiga Shimona rod. ed., inu Thadeusa je gorelu s' ogniam te lubesni ǀ zhe shelite s' Svetem Shimonam or. ed., inu Thadeuſam doſezhi ǀ Nej vezh Shimonou rod. mn., inu Thadeusou Símon Goréčnik (1. stol.), brat Juda Tadeja
Svetokriški
širmati -am nedov. ščititi: S. Jacob, kateri shirma 3. ed. Shpanſko deſhelo nikuli nej perpuſtil de bi Samurizi Compoſtello vſeli ǀ sa nyh volo veliku ſe muja, v'vſe nevarnosti ſe poda, yh sherma 3. ed., inu brani ǀ Bug tudi neshirma +3. ed. zhast tuojo, inu tuoje hiſhe ǀ ty mlady levij ſvoym ſtarishym shpisho noſsio, inu shirmaio 3. mn. pred drugo sverino ǀ shirmaj vel. 2. ed. nasho ſtaro Sveto Vero od Boga dano ǀ Bug Terminus je shermal del. ed. m pokrajne Rimskiga Krajleſtva ǀ shelite vij, kateri stepregajnijeni eniga de bi vaſs ſhermal del. ed. m ǀ sapushene vduve ſim vſelej shirmal del. ed. m ǀ Angeli ſo shirmali del. mn. m ta Israelski folk pred vojsko Krajla Pharaona ǀ bodo tebi pomagali, inu shermali del. mn. m ← srvnem. schirmen ‛ščititi’
Svetokriški
širok -a m 1. širok: koku dolh, inu shrok im. ed. m ima biti ta zholn ǀ koku dolga, inu shroka im. ed. ž je semla ǀ S. Peter je bil enu shroku im. ed. s, inu glaboku morje ǀ kakor, de bi perglihal eno kaplo vode pruti temu glabokimu, inu shirokimu daj. ed. s moriu ǀ Bug, kateri je ſtuaril ta shroki tož. ed. m, inu proſtorni ſvejt s' ſonzam, s' luno, inu s' ſvesdami pokrit ǀ katiri bi mislil tu nesgruntanu glaboku, inu shroku tož. ed. s morje poshushit ǀ pride k'eni glaboki, inu shroki mest. ed. ž vodi ǀ plauaio kakor venem glabokim, inu shrokem mest. ed. s mory ǀ s' taiſtimi napolni ſvoje velike, inu shroke tož. mn. m shkornize 2. noseč: volo ſvoiga lubiga ſturj, rata shroka im. ed. ž, luby jo sapuſty ǀ eniga Firshta Hzhi je bila skuſi nezhiſtu dellu shroka im. ed. ž poſtala ǀ zhes try meſize sazhne Thamar shroka im. ed. ž prihajat ǀ taku dolgu ſta vaſſovala, de ona je bila shroka im. ed. ž ratala
Svetokriški
širokost -i ž širina: pravo grevingo pergliha tej shrokuſti daj. ed. tiga morja (II, 482) ǀ de bi vy skuſi pravo vero sgruntat mogli shirokuſt tož. ed., inu dolguſt, globokuſt, inu viſſokuſt vashiga ſtanu (IV, 77) ǀ Shegnane jeſelza, katere nam shrokust tož. ed. tyn Nebeſs doseſheio (III, 3)
Svetokriški
šivanka -e ž šivanka: yſzhejo eno sgubleno krono, en groſh, eno shivanko tož. ed. (II, 472)
Svetokriški
šivati -am nedov. šivati: Angely ſo hiteli shivat nedol., inu taku rekozh is Angelzou shnidary ratali ǀ nimash taku hitejti shivat nedol., de kumaj try dny shuline noſſio ǀ Ti Shnidar dellash en gvant, gdu bo tebi tvoje dellu plazhal? odgovorish, ta katerimu shivam 1. ed. ǀ Letu nam poterdi shilu, s' katerem shushtar shiva 3. ed. ǀ Rad vervjem, de bi nekateri shnidary radi imeli, de bi Angely sa nyh shivali del. mn. m, kadar ony gredo quartat, pyanzhovat
Svetokriški
škaf -a m škaf: ta dua Mladenizha shiua, inu ſdraua is Shkaffa rod. ed. uſtaneta ǀ popade shkaff tož. ed., inu ſerdita tezhe k'potoku pò uodo ǀ ta pervi ven ſtol ſe sadene, ter s' shkafam or. ed. pade vodo reslie ǀ nanaglom je desh shal, kakor de bi s' shkafam or. ed. lil ← srvnem. schāf, verjetno ← lat. scaphium ‛posoda, skodelica’ ← σκάφη ‛posoda, skleda, korito, čoln’
Svetokriški
škala -e ž vrba (?): ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
Svetokriški
škarje -rij ž mn. škarje: je s' roko kaſsala de ſo bile shkarje im. mn. ǀ kladvu is katerem kovazh tauzhe, skarie im. mn. s' katerem shushtar shiva ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue … Shniderij shkarje tož. mn. ǀ kulikaj ſe yh naide, de imaio shkarie tož. mn. predouge ǀ ona je sa gvishnu menila de ſo travo s' shkariami or. mn. poſtrigli ← srvnem. schære ‛škarje’
Svetokriški
škarpijan -a m škorpijon: shkarpian im. ed. ima topelt vsta ǀ En skarpian im. ed., kateri ſledniga oſkruni, kateri ſe k'njemu pertisne ǀ kakor en ſcarpian im. ed., kir s' rokamy objeme, s' vſtmy kushne, ali k' sadnimu s' repam v' bode, inu oskruni ǀ jejza eniga Shkarpiana rod. ed. ǀ Se boij eniga pſa de bi ga neuvjedel, ene kazhe de bi ga nevupizhila, eniga shkarpiana rod. ed. de biga neubodel ǀ tvoji tovarsh bodo levi, medvedi, kazhe, inu shkarpiani im. mn. ǀ obari naſs Bug od tazih shkarpianu rod. mn. železni škarpijan neka mučilna priprava: drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili … shelesne shkarpiane tož. mn. s'katerimi kosho s'shivota ſo ijm tergali ← srvnem. sc(h)orpiōn, it. scorpione < lat. scorpiō ← gr. σκορπίος ‛škorpijon’; prvi -a- je morda nastal po prednaglasnem akanju, drugi pa po vokalni harmoniji, prim. tudi pri Kastelec-Vorencu ṡhkarpián ‛scorpio, vel scorpius’.
Svetokriški
škatla -e ž šatulja: Kaj bi rekli N: N:, kadar bi vidili, de edn blatu v'eni piſsani shkatli mest. ed. hrani, slatu pak pusti de v'blati ſe vala (I/1, 148) ← it. scatola, srlat. scatula ‛zlata skrinjica, šatulja’ < castulus ‛zaboj, košara’, kar je manj. izposojenke iz stfrank. kasto ‛zaboj’.
Svetokriški
škatlica -e ž skrinjica, šatuljica: krajliza Cleopatra v'eni slati shkatilci mest. ed. s'ſabo je noſsila eniga ſtrupeniga gada (I/1, 141) → škatla
Svetokriški
škoda -e ž škoda: ta nei obena kriviza, ali shkoda im. ed. ǀ vam ſe shkoda im. ed. ſdy en piſilz kruha enimu petlerju dati ǀ ona ſama je ursoh ſvoje shkode rod. ed. ǀ sa volo ſhkode rod. ed., v' katiro padeio taiſti katiri ſe nepoſtio ǀ ſa veliko gnado, inu ſrezho ſposna, de bi s'shkodè rod. ed. teh drugih ſe vuzhili pobulshat, inu greha varvat ǀ ſte moj pravizhni ſerd resdrashili k' vashi shkodi daj. ed., inu pogubleinu ǀ vus zhaſs kateri ima oberne k'shkodi daj. ed. nashih vbogoh dush ǀ Roke nemore nuzat, ampak h'shkodi daj. ed. ſvoimu blishnimu ǀ veliko shkodo tož. ed. po celli Europi della ǀ spaumnite Kulikajnkrat ste vashe blishne v'shkodo tož. ed. perpravili ǀ je shal skuſi en borsht, kir en leu je prebival, inu veliko skodo tož. ed. dellal ǀ de bi li eden tega drugiga v'shkdo tož. ed. perpravitij ǀ s'kuſi letu v'skodu tož. ed. veliko ſvoiga blishniga perpraui ǀ Se joka, inu klaguje nad tuojo shkodo or. ed. ǀ zhloveka sapeleio, inu v' velike shkode tož. mn. perpravio brez vse škode ne da bi se poškodoval: bres vſe shkode je bil lintvorna premagal ǀ Jeſt vidim eno ſilnu resbeleno pezh, v' kateri nehodio trye mladenizhi, kakor ſo hodili po uni Babilonski bres vſe shkode ǀ tu veliku meſtu Hierico oblegil, inu bres vſe shkode je bil taiſtu noter vſel s škodo v škodo: kaku bi mogal s'shkodo tuoiga bliſhniga obogatit ǀ s'shkodo veliko ſvoiga bliſhniga perpravi ǀ nej li rejſſ, de ſvejt ſa preproſtiga dershj, kateri s'ſvojo shkodo resnizo govorj ǀ leto resnizo je bil s'svoio vezhno shkodo Sposnal ǀ To ſodbo s'ſvojo vezhno shkodo je skuſsil uni nesrezhni zhlovik ← stvnem. scado ‛škoda’
Svetokriški
škodelica -e ž skodelica: nekatere kapple bodò v'shkodelizo tož. ed. Kanile (II, 387) Manjšalnica od skodela < slovan. *skǫdě̋la ← rom. < lat. scutella; → skleda
Svetokriški
škoditi -im dvovid. škoditi: obeden vam nebode mogal shkodit nedol. ǀ vſe tu zhloveku ſhkodit nedol. ſamore ǀ ſam ſebi veliku ble shkodish 2. ed. ǀ aku taiſtom kaj shkodesh 2. ed. ǀ taiſtem nezh neshkodesh +2. ed. ǀ malu ſonzhne gorkute taiſti shkodi 3. ed. ǀ obena rejzh na ſvejtu tulikajn neshkodi +3. ed. hudizhu Kakor ena prava ſpuvid ǀ vezh shkodimo 1. mn., kakor pak nuzamo ǀ ym nenuzate, temuzh shkodite 2. mn. ǀ urozhina, mres, veiter, tozha, inu ſusha vam shkodio 3. mn. ǀ Katere silnu tem deshelam shodio 3. mn. ǀ ozheſſam neshkodio +3. mn. ſamu to velike rezhy, ampak tudi ta ner mainshi reizh ǀ ta plemen nijm nezh nej shkodil del. ed. m ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga zhloveka, bi taiſtimu nezh neshkodlu del. ed. s → škoda
Število zadetkov: 9969