Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
diferenciácija -e ž (á)
nastajanje razlik v čem: nastala, poglabljala se je diferenciacija v stranki; ideološka, politična diferenciacija; diferenciacija znanosti na prelomu stoletja / družbena, razredna diferenciacija; diferenciacija na vasi nastajanje gospodarskih in družbenih razlik pri vaškem prebivalstvu, razslojevanje / dialektološka diferenciacija; diferenciacija praslovanščine / publ. diferenciacija cen za prevoz na posameznih relacijah različno določanje cen glede na razdaljo
♦ biol. diferenciacija celic razvoj celic s posebno obliko in zgradbo, ki ustreza njihovi funkciji
SSKJ²
diferenciál -a m (ȃ)
1. avt. ohišje z zobniki, ki omogočajo, da napravi eno gonilno kolo toliko daljšo pot, kolikor napravi drugo krajšo: zamenjati olje v diferencialu
2. mat. razmeroma majhna sprememba količine: diferencial neodvisne spremenljivke
SSKJ²
diferenciálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na diferencial ali diferenco: diferencialno kolesje / diferencialno in integralno računanje / diferencialni znaki razlikovalni, razločevalni znaki
♦ bot. diferencialna rastlina rastlina, ki je značilna za razlikovanje dveh rastlinskih združb; ekon. diferencialna carina izjemna višja carina; diferencialna zemljiška renta zemljiški donos, povečan zaradi večje plodnosti ali boljše lege; mat. diferencialni račun računanje, ki temelji na odvajanju funkcij; diferencialna enačba enačba, v kateri nastopajo odvodi funkcije; psih. diferencialna psihologija psihologija, ki proučuje psihične razlike med posamezniki ali skupinami; šol. diferencialni izpit izpit, ki ga opravlja učenec ob prestopu na drugo šolo iz predmeta, ki ga ni bilo v programu njegove šole; žel. diferencialna tarifa tarifa za prevoz blaga ali oseb, večja ali manjša od tiste, ki splošno velja
SSKJ²
diferencíranje -a s (ȋ)
glagolnik od diferencirati: diferenciranje posameznih živalskih vrst / diferenciranje funkcije
SSKJ²
diferencíranost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost diferenciranega: narodna diferenciranost južnih Slovanov; diferenciranost družbe; diferenciranost literarnih tokov
SSKJ²
diferencírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. delati razlike v čem: ekonomski razvoj je diferenciral družbo
2. mat. iskati iz dane funkcije novo funkcijo, ki pove, kako se prva spreminja; odvajati1: diferencirati funkcijo
    diferencírati se 
    postajati v sebi različen: znanost dosega višjo stopnjo, ko se notranje diferencira; politično se diferencirati
    diferencíran -a -o:
    takrat južnoslovanski jeziki še niso bili zelo diferencirani; moderna proizvodnja zahteva diferenciran strokovni kader; ti podatki so še premalo diferencirani
    ♦     biol. tkiva rastline niso diferencirana iz enotnega tkiva niso še nastala različna tkiva
SSKJ²
diferénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na diferenco: diferenčna razdalja
♦ elektr. diferenčna zaščita zaščita električnih naprav z relejem, ki se sproži, ko razlika upoštevanih veličin preseže nastavljeno vrednost; jezikosl. diferenčni slovar slovar, ki podaja razlike navadno dveh jezikov; mat. diferenčni kvocient kvocient prirastka funkcije in prirastka neodvisne spremenljivke; strojn. diferenčni vijak vijak, ki ima na enem delu navoj z večjim korakom kot na drugem
SSKJ²
diferírati -am nedov. (ȋ)
knjiž. razlikovati se, ne ujemati se: mnenja o tem močno diferirajo
SSKJ²
difrákcija -e ž (á)
fiz. pojav, da se valovanje v bližini izvirov in ovir ne širi premo; uklon: difrakcija svetlobe, zvokov
SSKJ²
difrakcíjski -a -o prid. (ȋ)
fiz. uklonski: difrakcijska mrežica
SSKJ²
diftêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na difterijo: difteričen bolnik / difterična obloga v sapniku
SSKJ²
difteríja -e ž (ȋ)
med. davica: preboleti difterijo; bacil difterije; epidemija difterije
SSKJ²
difteríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na difterijo: difterijski bacil / difterijski serum
SSKJ²
diftóng -a m (ọ̑)
jezikosl. zveza dveh različnih samoglasnikov ali samoglasnika in samoglasniškega glasu kot ena glasovna enota, dvoglasnik: jat je prešel v nekaterih slovenskih dialektih v diftong
SSKJ²
diftóngičen -čna -o (ọ́)
pridevnik od diftong: diftongičen izgovor
SSKJ²
diftongizácija -e ž (á)
jezikosl. proces, v katerem nastane diftong:
SSKJ²
difundírati -am nedov. in dov. (ȋ)
fiz. samodejno prodirati v drugo snov, pronicati: plini difundirajo skozi opno
SSKJ²
difúzen -zna -o prid. (ȗ)
enakomerno razdeljen, razpršen: difuzna obarvanost cvetnih listov; difuzna svetloba / difuzna razsvetljava; pren. ta duševna napetost se pojavlja v difuznih občutjih
♦ med. difuzno vnetje potrebušnice vnetje, enakomerno razdeljeno po vsej potrebušnici
SSKJ²
difuzêr -ja m (ȇ)
teh. naprava za izluževanje: izluževati sladkor iz sladkorne pese v difuzerju
SSKJ²
difuzíja -e ž (ȋ) fiz.
1. samodejno prodiranje kake snovi v drugo, pronicanje: difuzija plina skozi opno; pren. difuzija kulture
2. razprševanje svetlobe na drobnih delcih, sipanje: difuzija sončne svetlobe na kapljicah vode v megli
Število zadetkov: 108836