Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
mrzel prid. ♦ P: 15 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Pleteršnik
mrzẹ̑nje, n. der Abscheu, der Ekel, Cig., Jan.
Prekmurski
mrzénje -a s mržnja, sovraštvo: i mrzenyom bi'zi odnyega AIP 1876, br. 4, 6
Prekmurski
mr̀zeo tudi mr̀zel -zla -o prid. mrzel: ka ſzi nej ni mrzeo, ni topeo KŠ 1771, 773; Jáko mrzel zimski dén je bio KAJ 1870, 61; Na drevje mrzel de'zd'z ide AI 1875, br. 1, 6; eden pehár mrzle vodé KŠ 1771, 34; jelen setuje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; i mrzlo lübézen prilo'sim KM 1790, 108; v čistoj i mrzloj vodi AI 1878, 3; nad mrzlim blágom AI 1878, 8; Poviti vmrzle plenicze BKM 1789, 57
mrzléši -a -e mrzlejši: nego i mrzlese dr'zéle jeszo KAJ 1870, 93
nájmrzléjši -a -e najbolj mrzel: Máčko nájdemo povsédi zvön ti najmrzlejši držel AI 1878, 8
SSKJ²
mrzéti -ím nedov. (ẹ́ í)
star., z dajalnikom biti zoprn: ves svet mu je mrzel; zabave so mu do skrajnosti mrzele / muh je bilo toliko, da mu je mrzelo gledati se mu je gabilo, gnusilo
Pleteršnik
mrzẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) kalt sein, frieren, Mur., C.; — 2) mrzi mi kaj, es ekelt mich etwas an, es verdrießt mich, ich verabscheue es, Mur., Cig., Jan.; delo mu mrzi, er ist arbeitsscheu, Levst. (Nauk); — tudi: mrzi me kaj, Cig.; jed me mrzi, Svet. (Rok.); jel ga je mrzeti dolgi pot, LjZv.; — 3) mrzi se mi kaj, es ekelt o. widert mich an, Mur., Cig., Jan.; jed se mi mrzi, V.-Cig.; mrzi se mi nad čim, Cig.; mrzi se nam od njih, ogr.-Valj. (Rad); — vsega se mi je mrzelo, Glas.; — 4) verabscheuen: m. na kaj, ogr.-C.; m. na delo, arbeitsscheu sein, Cig.; m. na vsak kmetiški napredek, LjZv.; m. kaj, koga, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
Prekmurski
mrzía -e ž gnusoba, zoprnost: Nistera deca grde roké má, ár ſzi je nezeperé dobro, i tô je mrzía KAJ 1870, 34
Pleteršnik
mrzȋja, f. der Ekel, ogr.-C.; m. je, njih (volkov) muziko poslušati, ogr.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
mrzíkast, adj. kältlich, Cig.
SSKJ²
mrzíti -ím nedov. (ī í)
knjiž. (zelo) sovražiti: mrzi zapeljivca; spoznal je, da ga obenem ljubi in mrzi / zaradi njegove podjetnosti so ga nekateri mrzili
// čutiti odpor, veliko nenaklonjenost: mrzi fizično delo; mrzi nered, prah; mrzi ženske, življenje
    mrzèč -éča -e:
    mrzeč drug drugega
Pleteršnik
mrzíti, -ím, vb. impf. 1) = mrzeti, ekeln, Mik.; — 2) hassen: m. koga, Svet. (Rok.); jemandem gram sein, Jan. (H.).
Prekmurski
mrzìti -ím nedov. mrziti, sovražiti: Gyülölök, mrzim -iti AIN 1876, 23
mrzìti se -im se čutiti odpor: Lasztiven kêp sze nyemi mrzi KAJ 1848, 4; nê sze nyemi vecs mrzilo v-cérkev idti AIP 1876, br. 4, 6
Pleteršnik
mȓzkati, -am, vb. impf. böse sein: m. na koga, C.
Besedje16
mrzko povdk. ♦ P: 2 (TPs 1566, DB 1584)
Pleteršnik
mrzkǫ̑ča, f. die Abscheulichkeit, ogr.-C., kajk.-Valj.
SSKJ²
mŕzkost -i ž (ŕ)
knjiž. zoprnost: razkrila ga je v vsej njegovi mrzkosti
// odpor, velika nenaklonjenost: zdaj je gledal na stvar z mrzkostjo
Pleteršnik
mŕzkost, f. 1) die Ekelhaftigkeit, der Greuel, Meg., Jan.; — 2) die Unlust, Cig.; — die Antipathie, Cig. (T.).
Besedje16
mrzkost sam. ž ♦ P: 3 (DB 1584-Reg3, MD 1592-kor., MTh 1603)
Pleteršnik
mrzkọ̑t, f. ein ekelhaftes Ding, Mik. (Et.).
Pleteršnik
mrzkóta, f. der Ekel, C.; — etwas Ekelhaftes: taka mrzkota je okoli svinjskih hlevov, da nikdar tega, Notr.
Število zadetkov: 269589