Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
čéščina -e ž (ẹ̑)
češki jezik: uči se češčino; prevesti iz češčine
SSKJ²
čêšelj -šlja m (é)
1. vet. glavnik za česanje grive in repa; česalo: konjski češelj
2. nar. glavnik2češe se z gostim češljem
SSKJ²
češeríka -e ž (í)
anat. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih; epifiza
SSKJ²
čéški -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na Čehe ali Češko: češki jezik; češka literatura; češko-slovenski slovar / češki granat, porcelan
♦ 
arhit. češka kapa plitev obok, sestavljen iz delov, ki se bočijo nad vsako posamezno steno; rel. češki bratje husitska verska ločina, razširjena zlasti na Češkem in Moravskem
SSKJ²
čéškoslováški -a -o prid. (ẹ̑-ȃ)
nanašajoč se na Češkoslovaško: zmagal je češkoslovaški tekmovalec / češkoslovaška krona / Češkoslovaška socialistična republika
SSKJ²
čêšljast -a -o prid. (é)
podoben češlju, glavniku: češljast krempelj; češljasta luska
SSKJ²
češljáti -ám nedov. (á ȃ)
razčesavati ali trgati v pramene: češljati ličkanje; pren. vetrovi češljajo ozimna žita
SSKJ²
češljíka -e ž (í)
bot. rastlina s pernato razcepljenimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Scandix pecten veneris:
SSKJ²
češmílje -a s (ȋ)
nar. češmin, češminje: dišeče češmilje
SSKJ²
češmín -a m (ȋ)
trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode: nabirati češmin; trebiti češmin na pašniku
SSKJ²
češmínje -a s (ȋ)
češminovo grmičevje: pašnike zarašča leščevje in češminje
// nar. dolenjsko češmin: mladike češminja
SSKJ²
češmínov -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na češmin: češminov grm; češminove jagode / češminov vonj
SSKJ²
češmínovec -vca m (ī)
sok iz češminovih jagod: politi meso s češminovcem
// češmin
SSKJ²
češmínovka -e ž (ī)
nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae:
SSKJ²
čéšnja -e ž (ẹ̑)
sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad: obirati, zobati češnje; saditi zgodnje češnje; cvetoča češnja; cepiti divjo češnjo; prve češnje; zardela je kot češnja; kot češnja rdeče ustnice / češnje belice, črnice, hrustavke, ranice / pog. pohištvo iz češnje češnjevega lesa
● 
z njim ni dobro češenj zobati imeti opravka
♦ 
bot. kozja češnja čistilna krhlika; pasja češnja navadna krhlika; volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; igr. rdeče češnje otroško kólo ob petju pesmi s takim začetkom; vrtn. japonska češnja okrasno drevo ali grm z belimi ali rožnatimi cveti; judovska češnja trajnica s plodovi v napihnjenih rdečkastih ovojih, Physalis alkekengi
SSKJ²
čéšnjev -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na češnjo: češnjev cvet; češnjeva koščica; češnjevo drevo / češnjev les / češnjev sok, zavitek; češnjevo vino, žganje / knjiž. češnjeva usta živo rdeča
 
zool. češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi
    čéšnjevo prisl.:
    češnjevo rdeče ustnice
SSKJ²
čéšnjevec -vca m (ẹ́)
1. žganje iz češenj: nakuhali so dosti češnjevca in slivovke
2. nizki fižol pozne sorte z vijoličastorjavkastimi zrni: saditi češnjevec; pasulj je mogoče skuhati tudi iz češnjevca, le da barva ni pristna; češnjevec v solati
3. sorta paradižnika z okroglimi manjšimi plodovi: krožnik okrasimo z narezanim češnjevcem / paradižnik češnjevec
SSKJ²
češnjevína -e ž (í)
češnjev les: omara iz češnjevine
SSKJ²
čéšnjica -e ž (ẹ̑)
manjšalnica od češnja: drobne češnjice
♦ 
bot. njivska ali kurja češnjica zdravilni plevel s cinobrastimi cveti, Anagallis arvensis
SSKJ²
čéšpa -e ž (ẹ̑)
nar. sliva, češplja: briške češpe
Število zadetkov: 106130