Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
bréskvin -a -o (ẹ̑)
pridevnik od breskev: breskvino cvetje
SSKJ²
brést in brèst brésta m (ẹ̄; ȅ ẹ́)
listnato drevo z napiljenimi listi in s trdim lesom: visoki, senčni brest / pog. pohištvo iz bresta brestovega lesa
 
bot. gorski brest gorsko gozdno drevo z velikimi, po zgornji strani raskavimi listi, Ulmus scabra
SSKJ²
brêsti brêdem nedov., brêdel in brédel brêdla, stil. brèl brêla (é)
1. hoditi po vodi, po čem ovirajočem: stopil je v reko in začel bresti; bresti vodo do kolen; bresti sneg; bresti čez reko; bresti skozi grmovje, po blatu
 
ekspr. bresti v dolgove zelo se zadolževati; ekspr. bredli so po krvi umorili so mnogo ljudi
2. premikati prste, roke v čem gostem; broditi: bresti z roko po laseh
SSKJ²
bréstje -a s (ẹ̄)
zastar. brestov gozd:
SSKJ²
bréstlítovski -a -o prid. (ẹ̑-ȋ)
zgod., v zvezi brestlitovski mir mir, sklenjen leta 1918 med sovjetsko Rusijo in Nemčijo, Avstro-Ogrsko, Bolgarijo, Turčijo:
SSKJ²
bréstov -a -o (ẹ̄)
pridevnik od brest: brestov gozd, les
SSKJ²
bréstovec -vca m (ẹ́)
star. brest: senčnati, visoki brestovci
SSKJ²
brestovína -e ž (í)
brestov les: pohištvo iz brestovine
Farmacija
brev. --
SSKJ²
bréve -a m (ẹ̑)
rel. papeško pismo v manj slovesni obliki kot bula: izdati, prebrati breve
SSKJ²
brevír -ja m (í)
rel. vsakdanje obvezne molitve duhovnikov: moliti, opraviti brevir; pren. Prešernove pesmi so postale njegov brevir
// knjiga s temi molitvami: duhovnik je zaprl brevir
SSKJ²
brez predl., z rodilnikom
1. za izražanje odsotnosti, manjkanja koga ali česa: biti brez dela; umrl je brez oporoke; brez potrebe se razburjaš; izginiti brez sledu; otrok je brez staršev; posestvo brez dolga; meso brez kosti; letalo brez pilota; človek brez vesti / sam brez kake priče, brez vsake priče; nar. brez nobenega vzroka brez kakršnegakoli vzroka; evfem. pot ni brez nevarnosti je nevarna; evfem. trudi se, ne brez uspeha z uspehom; publ. ukrepali so brezkompromisno in brez ozira na žrtve ne glede na žrtve; elipt.: mož ima denar, o, ni brez; pog. čaj brez sam čaj
 
ekspr. zdaj je brez dvoma prepozno prav gotovo; prišli so vsi brez izjeme prav vsi; pog. plačal je brez nadaljnjega ni se obotavljal plačati; ekspr. brez števila ljudi zelo mnogo; pog. ta denar ti brez vsega posodim rad; ne da bi se obotavljal; ekspr. o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo nekaj je najbrž res; preg. brez dela ni jela
 
ptt vzorec brez vrednosti
2. z glagolskim samostalnikom za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo: iti v kino brez dovoljenja; ubogati brez odlašanja; oditi brez pozdrava; prebiti noč brez spanja / neprav. vstopiš, brez da bi potrkal ne da bi potrkal
3. za izražanje pogoja, ki preprečuje nastop dejanja: brez knjig mu je dolgčas; brez njega bi ne mogla živeti
4. za izvzemanje: tudi brez tebe nas bo dovolj; imeli so deset jedi brez sadja in slaščic; polk je imel velike izgube, čez sto brez ranjencev in bolnikov ne vštevši ranjence in bolnike
5. star., zlasti s števnikom za izražanje dejstva, da manjka del do polnosti: mož jih ima že devetdeset brez dveh
SSKJ²
brez... predpona v sestavljenkah
za izražanje odsotnosti, manjkanja tega, kar je pomen osnovne besede: brezalkoholen, brezatomski; brezbrežnost, brezdlak, brezsrajčnik, brezverec / brezsrčen
SSKJ²
bréza -e ž (ẹ́)
1. listnato drevo z belim lubjem: breze že zelenijo; bela breza; Breza, breza tenkolaska, kdo lase ti razčesava (O. Župančič)
 
bot. puhasta breza ki raste na šotnih in močvirnih tleh, Betula pubescens
2. lisasta, marogasta krava: pase brezo in mavro
SSKJ²
brezalkohólen -lna -o prid. (ọ̑)
ki je brez alkohola: brezalkoholne pijače; proizvodnja brezalkoholnega piva
SSKJ²
brézast -a -o prid. (ẹ́)
1. lisast: brezast vol; čreda brezaste živine / brezaste oči s svetlejšimi pegami na temnejši šarenici
2. star., navadno v zvezi s pogled jezen, zloben: brezast pogled
    brézasto prisl.:
    brezasto pogledati
SSKJ²
brezatómski -a -o prid. (ọ̑)
ki je brez atomskega orožja: ustanoviti brezatomsko cono; brezatomsko območje
SSKJ²
brezazbésten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki ne vsebuje azbesta: brezazbestni izdelki; brezazbestne kritine, plošče; brezazbestna tesnila
SSKJ²
brezbárven -vna -o prid. (ȃ)
1. ki je brez barve: prevleči z brezbarvnim lakom; brezbarvni plin; voda je brezbarvna; brezbarvno steklo
// ki je brez izrazite barve: stari brezbarvni slamniki / brezbarven in izžit obraz; motne, brezbarvne oči
2. knjiž. ki je brez izrazitih potez, značilnosti: brezbarvna junakinja romana / suh in brezbarven glas; brezbarven začetek igre
    brezbárvno prisl.:
    vse vloge so bile podane brezbarvno
SSKJ²
brezbárvje -a s (ȃ)
knjiž. neizrazitost, enoličnost: brezbarvje stanovanjskih blokov
Število zadetkov: 104116