Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
čujèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́)
1. ki ne spi: čuječi potniki
2. pazljiv, skrben: biti moramo pripravljeni in čuječi; prim. čuti2
SSKJ²
čujéčen -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
knjiž. čuječ, buden: čuječni in speči otroci
// pazljiv, skrben: biti moramo čuječni
SSKJ²
čujéčnost -i ž (ẹ́)
1. pazljivost, skrbnost, opreznost: potrebna je večja čuječnost pred sovražno dejavnostjo; ukaniti čuječnost straže; napeta, neprestana čuječnost
2. čuječe stanje: utrujen od dolge čuječnosti
SSKJ²
čújen -jna -o prid. (ū)
star. čuječ: čujni psi so odpodili volka
// v zvezi s sluh, uho oster, tanek: njegov čujni sluh je razločeval najneznatnejše šume
SSKJ²
čúk -a m (ū; četrti pomen ȗ)
1. majhna nočna ptica, podobna sovi: čuk čuka, se oglaša, skovika; gleda kakor čuk jezno, neprijazno
2. ekspr. čuden, nekoliko omejen človek: pa si res čuk; ti čuk stari / glej ga čuka, že spet meče kamenje
3. star. zlatnik, goldinar: posodi mi petnajst čukov
4. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu vrednost tisoč denarnih enot: zaslužiti petsto čukov; avtomobil sem prodal za ušivih sto petindvajset čukov
SSKJ²
čúkast -a -o prid. (ū)
ekspr. neprijazen, mrk2: kje si staknil tega čukastega človeka; čuk čukasti / čukast pogled
    čúkasto prisl.:
    ne glej tako čukasto
SSKJ²
čúkati -am nedov. (ū ȗ)
1. oglašati se z votlim, kratkim glasom: sove skovikajo in čuki čukajo
2. pog., slabš. pripovedovati, navadno kaj neprijetnega: pojdi čukat starim babam, jaz te ne bom poslušal
SSKJ²
čúkec -kca m (ȗ)
1. manjšalnica od čuk: čukec je zletel iz dupla
2. ljubk. otrok: daj že čukca spat / kot nagovor ti moj mali čukec
SSKJ²
čúkla -e ž (ȗ)
alp. zelo razčlenjena, rogljata skalna gmota: kjer je trša kamnina, nastajajo čukle; čukla na grebenu
SSKJ²
čúlja -e ž (ū)
nar. zahodno panj, čok: deklica je sedela na čulji ob ognjišču
SSKJ²
čuméti -ím nedov. (ẹ́ í)
čemeti: naslonil se je na palico in čumel; ptica čumi v kletki / dolgo je čumela predse / stari ljudje navadno ne spijo, samo čumijo
SSKJ²
čúmnata -e ž (ū)
1. nar. manjši stanovanjski prostor, zlasti v gorenjski kmečki hiši: spala je v temačni čumnati
2. ekspr. manjša, preprosta soba: atelje je imel v podstrešni čumnati
SSKJ²
čúnka -e ž (ȗ)
nar. štajersko svinja: naša čunka je povrgla
SSKJ²
čúpa -e ž (ȗ)
nar. primorsko, nekdaj preprost ribiški čoln iz enega debla: v spomin na deda jim je ostala njegova čupa
SSKJ²
čúpati -am nedov. (ȗ)
nar. puliti, trgati: Viktor je stal polopravljen pri velikem lesenem konju in mu čupal grivo iz repa (F. Finžgar)
SSKJ²
čúrimúri1 -ja m (ȗ-ȗ)
ljubk. temno rjava žuželka, ki živi na travnikih; muren: izbezal je čurimurija iz luknjice / pri klicanju čurimuri, pridi ven
SSKJ²
čúrimúri2 medm. (ȗ-ȗ)
posnema glas murna, črička: murni pojejo čurimuri
SSKJ²
čúrka -e ž (ȗ)
nar. vzhodno krvavica, jetrna klobasa: naredili so veliko čurk
SSKJ²
čústvece in čústevce -a [čustvəce; čustəu̯ce] s (ȗ)
ekspr. manjšalnica od čustvo: zamaknjeno poveličevanje svojih čustev in čustvec
SSKJ²
čústven -a -o prid. (ȗ)
1. nanašajoč se na čustvo: slabi čustveni odnosi v družini; čustvena navezanost na starše; čustvene motnje pri otroku; čustvena napetost, otopelost, prizadetost, zanesenost / upodabljanje človekovega čustvenega življenja
2. ki ga hitro obvladajo čustva: zelo ga je pretreslo, čeprav ni bil čustven človek; vesela, zelo čustvena ženska
3. ki vsebuje, izraža čustva: pel je neko staro čustveno pesem; čustvena recitacija
♦ lit. čustvena lirika
    čústveno prisl.:
    govoril je razvneto in čustveno; čustveno neuravnovešen, razgiban človek; čustveno obarvan opis
Število zadetkov: 108474