Zadetki iskanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
biol., kem. organska spojina, ki jo sestavljajo velike komplicirane molekule, zgrajene iz aminokislin: beljakovine so bistvena sestavina živalskih in rastlinskih celic; mlečna, rastlinska, živalska beljakovina; razkroj beljakovin
1. podoben beljakovini: beljakovinasta tekočina
2. beljakovinski: beljakovinasta hrana
nanašajoč se na beljakovino: beljakovinska hrana; beljakovinska krmila / beljakovinske snovi, ki jih proizvajajo celice
1. ženska bele rase: poroka črnca z belko
2. belkasta žival, navadno krava: pasel je belko in sivko
♦ zool. ptica, ki živi visoko v gorah in je poleti rjava, pozimi bela, Lagopus mutus
ki ni popolnoma bel: steber belkastega dima; belkasti lasje; belkast oblak; plašč belkaste barve
- bélkasto prisl.:
belkasto rumena ali belkastorumena slonovina
arheol., v zvezi belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka:
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 177
- 178
- 179
- 180
- 181
- 182
- 183
- ...
- 5067
- Naslednja »