Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
beloláska -e ž (ȃ)
ženska, ki ima bele, svetle lase:
SSKJ²
belolíc -a -e prid. (ȋ ī)
knjiž. beloličen: belolice žene in dekleta
SSKJ²
belolíčen -čna -o prid. (ī ȋ)
ki ima bela lica: belolične deklice
SSKJ²
belonóg -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
ki ima bele noge: belonoga žival
SSKJ²
beloók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
zool., v zvezi belooka raca raca, katere samica ima v starosti bele oči, Nyroca nyroca:
SSKJ²
beloovrátniški -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na bele ovratnike: beloovratniški delavec; beloovratniški kriminal; beloovratniška kriminaliteta
SSKJ²
belopôlt -a -o [belopou̯t] prid. (ȏ ō)
ki je bele polti: belopolto in črnsko prebivalstvo / bila je svetlolasa in izredno belopolta
SSKJ²
belopŕs -a -o prid. (ȓ r̄)
knjiž. ki ima bele prsi: beloprsa žena / beloprse lastovke
SSKJ²
beloprstén -a -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na belo glino: beloprstena posoda
SSKJ²
belorép in belorèp -épa -o prid. (ẹ̑; ȅ ẹ́)
ki ima bel rep: belorepa žival
SSKJ²
belorépec -pca m (ẹ̑)
1. zool. planinskemu orlu podobna ptica ujeda, Haliaëtus albicilla: pod nebom kroži mogočen belorepec
2. nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar: gnezda ščinkavcev in belorepcev
SSKJ²
belorépka -e ž (ẹ̑)
zool. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
SSKJ²
belorítec -tca m (ȋ)
zool., navadno v zvezi lunj beloritec ptica ujeda, ki živi v bližini močvirij, Circus pygargus:
SSKJ²
belorítka -e ž (ȋ)
nar. ptica pevka z belim perjem po trebuhu in repu; kupčar
SSKJ²
belorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄)
knjiž. ki ima bele roke: beloroka boginja
// nav. slabš. ki ni navajen težkega dela: beloroka gospoda
SSKJ²
belorún -a -o prid. (ȗ ū)
knjiž. ki ima belo runo, dlako: beloruna ovca
SSKJ²
belorúščina -e ž (ȗ)
jezik Belorusov: ruščina, ukrajinščina in beloruščina
SSKJ²
bélost tudi belóst -i ž (ẹ́; ọ̑)
belina: belost snega
SSKJ²
belôta -e ž (ó)
knjiž. belina: belota snega; prosojna belota njenih lic
SSKJ²
beloúška -e ž (ȗ)
nestrupena kača z belo pego za ušesi: na pot se je priplazila belouška; kobranka in belouška
♦ zool. progasta belouška
Število zadetkov: 101330