Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zvečeríti se -ím se dov., zvečéril se (ī í)
brezoseb. preiti iz dneva v večer: ko se je zvečerilo, so se utaborili / medtem se je zvečerilo in zasijale so prve zvezde
SSKJ²
zvečéršnji -a -e prid. (ẹ̄)
star. večeren: zvečeršnji sestanek / zvečeršnje mleko mleko od večerne molže
SSKJ²
zvečeváti -újem nedov. (á ȗ)
1. delati kaj (bolj) veliko; večati1: zvečevati igrišče
2. delati, da doseže kaj višjo stopnjo
a) glede na količino: zvečevati proizvodnjo
b) glede na možni razpon: zvečevati pomen dogodka
c) glede na intenzivnost: zvečevati upanje na uspeh
SSKJ²
zvečíne člen. (í)
1. v (veliki) večini: na ladji so bili zvečine nedeljski gostje; pripeljali so se zvečine z avtomobili / to območje je bilo zvečine naseljeno že v trinajstem stoletju v glavnem, pretežno; poznati kaj zvečine iz knjig
2. navadno, ponavadi: take so zvečine vse hotelske sobe; na izlete so hodili zvečine ob nedeljah; zvečine večerjamo doma
SSKJ²
zvečínoma člen. (ī)
star. večinoma: sestra je živela zvečinoma pri očetu
SSKJ²
zvéčjega tudi z véčjega prisl. (ẹ̑)
nar. v glavnem, pretežno: pridelki so zvečjega že pospravljeni; pozimi so zvečjega stradali
● nar. mudilo se je, zato so delo opravili samo zvečjega samo v grobem, najnujnejše
SSKJ²
zvedàv -áva -o prid. (ȁ á)
ki si prizadeva dosti izvedeti, videti: zvedav in bister deček; zvedav popotnik; bil je zvedav za nekatere stvari / zvedavo spraševanje / ekspr. zvedave oči
// radoveden: nič ni mogel prikriti zvedavim sosedom; zvedave ženske / skriti se zvedavim pogledom
    zvedávo prisl.:
    zvedavo si ogledovati mesto; zvedavo prisluškovati
SSKJ²
zvedávost -i ž (á)
lastnost zvedavega človeka: otrokova nemirna zvedavost; zvedavost in želja po raziskovanju
// radovednost: očitati komu zvedavost; ženska zvedavost
SSKJ²
zvedeti gl. izvedeti
SSKJ²
zvedljív1 -a -o prid. (ī í)
knjiž. ki se da spraviti, omejiti na kaj: na družbeno občost zvedljive vsebine
SSKJ²
zvedljív2 -a -o prid. (ī í)
star. zvedav: zvedljiv raziskovalec bi tu dobil dosti gradiva
// radoveden: obkrožila ga je množica zvedljivih ljudi
    zvedljívo prisl.:
    zvedljivo spraševati
SSKJ²
zvedríti -ím dov., zvédril (ī í)
razvedriti: prijeten pogovor ga je zvedril; jeza ga je minila, počasi se je zvedril
● ekspr. obraz se mu je zvedril na njem se je pojavil veder, vesel izraz
    zvedríti se nav. 3. os.
    prenehati deževati: zvedrilo se je tako hitro, kot je začelo deževati
    // postati veder, brezoblačen: nebo se zvedri; brezoseb. zvedrilo se je in posijalo je sonce
    ●     ekspr. omračeni um se mu je zvedril postal je zopet sposoben normalno misliti, čustvovati; ekspr. zvedrilo se mu je v duši postal je vedro, optimistično razpoložen
SSKJ²
zvégati -am dov. (ẹ́)
zvežiti: vetrovi so zvegali kozolce / ekspr. zvegal je ustnice skrivil
SSKJ²
zvêjati -am in izvêjati -am dov. (ȇ)
odstraniti pleve in primesi iz žita: zvejati pšenico, rž
    zvêjan in izvêjan -a -o:
    zvejano žito
SSKJ²
zvelíčanje -a s (ȋ)
rel. stanje večne sreče človeka po smrti: moliti za zveličanje; zveličanje in pogubljenje
● ekspr. realizem je edina prava vera in brez nje ni zveličanja samo realistična smer v umetnosti je priznana, cenjena
SSKJ²
zveličánski -a -o prid. (ȃ)
knjiž. zveličaven: zveličanska vera
SSKJ²
zvelíčar -ja m (ȋ)
rel. kdor naredi, da postane človek po smrti deležen večne sreče: pričakovati zveličarja / Zveličar Kristus
SSKJ²
zvelíčati -am dov. (ȋ)
rel. narediti, da postane človek po smrti deležen večne sreče: Kristus nas je s svojo smrtjo odrešil in zveličal / živa vera ga je zveličala
    zvelíčati se 
    postati po smrti deležen večne sreče: molil je, da bi se zveličal; zveličati se s pokoro
    zvelíčan -a -o:
    zveličan bo zaradi božje dobrote; sam.: sreča zveličanih
SSKJ²
zveličáven -vna -o prid. (á ā)
1. rel. ki omogoča zveličanje: zveličavna vera / milost je zveličavno sredstvo / Kristusova zveličavna smrt odrešilna
2. ekspr. edino pravilen, pravi: imeti kako metodo za zveličavno / nobena smer v umetnosti ni edino zveličavna
● ekspr. ni imel nobene zveličavne ideje rešilne; sam.: nič zveličavnega jim ni mogel povedati
SSKJ²
zveličávnost -i ž (ā)
rel. lastnost, značilnost zveličavnega: zveličavnost trpljenja
● ekspr. zveličavnost hipoteze pravilnost
Število zadetkov: 98869