Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
žvirca gl. žverca
Celotno geslo Etimološki
žvȋrca – glej žvẹ̑rca1, žvẹ̑rca2
SSKJ²
žvížg -a m (ȋ)
visok, oster glas: zaslišati žvižg; predirljiv, tih žvižg / žvižgi granat; žvižgi vlakov / gamsov žvižg / glasni žvižgi občinstva
Celotno geslo Etimološki
žvȋžg – glej žvížgati
SSKJ²
žvížga -e ž (ȋ)
1. ekspr. piščalka: zaslišal se je brlizg policistove žvižge
2. star. žvižganje: iz hleva se je slišala hlapčeva žvižga / ustnice so se mu zaokrožile na žvižgo
SSKJ²
žvižgáč -a m (á)
1. kdor žvižga: žvižgače težko posluša; predirljivi žvižgi objestnih žvižgačev
2. član določene organizacije, navadno zaposleni ali nekdanji zaposleni, ki razkrije nezakonito ravnanje drugih članov: najeti žvižgača; žvižgači v stranki; zaščita žvižgačev / žvižgača so premestili na nižje delovno mesto in mu znižali plačo
♦ zool. pritlikavi ali mali žvižgač majhen sivo rjav stepski zajec z belo obrobljenimi ušesi, Ochotona pusilla
SSKJ²
žvižgálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na žvižganje: žvižgalna tehnika / ekspr. razočarana publika se je oglasila s pravim žvižgalnim koncertom
SSKJ²
žvížganje -a s (í)
glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev
SSKJ²
žvížgati -am nedov. (í)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročati visoke, ostre glasove: naučil se je žvižgati; šel je po cesti in žvižgal; tiho, veselo žvižgati / žvižgati znano pesem / žvižgati na piščalko; žvižgati skozi prste
2. z žvižganjem dajati znamenja: žvižgati prijatelju, psu; sošolec žvižga pod oknom / žvižgati za dekleti
3. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka žvižga; brezoseb. v sapniku mu je žvižgalo piskalo
// oglašati se s takimi glasovi: gamsi žvižgajo; v grmovju je žvižgal kos
4. ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: ostra burja je žvižgala okoli vogalov; zunaj žvižga veter / bič je žvižgal skozi zrak; krogle so žvižgale nad njihovimi glavami
// povzročati žvižganju podobne glasove: žvižgati s šibo po zraku
5. ekspr. z žvižganjem izražati nezadovoljstvo, zlasti nad gledališko, filmsko predstavo: gledalci so začeli žvižgati; žvižgati govorniku
● ekspr. tako boste plesali, kot bom jaz žvižgal tako boste delali, ravnali, kot bom jaz hotel; star. znal je žvižgati v dva cepa dvoglasno; ekspr. vse njegovo prizadevanje je šlo rakom žvižgat (in ribam gost) je bilo zaman, brez uspeha; ekspr. kmalu bi bili šli vsi rakom žvižgat (in ribam gost) bi umrli, se ubili; ekspr. videti travo rasti in slišati planke žvižgati videti in slišati stvari, ki jih v resnici ni
    žvížgati se pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
    (ne) biti mar: služba se mu žvižga; žvižga se mu, kaj bodo rekli
    žvižgáje :
    granate so žvižgaje udarjale v zemljo
    žvižgajóč -a -e:
    šel je naprej, žvižgajoč svojo pesem; žvižgajoči udarci bičev
Celotno geslo Etimološki
žvížgati -am nedov.
SSKJ²
žvižgàv -áva -o tudi žvížgav -a -o prid. (ȁ á; í)
podoben žvižganju, žvižgom: zakričati z žvižgavim glasom
SSKJ²
žvížgavec -vca m (í)
1. kdor žvižga: zbudil me je preglasen žvižgavec
// ekspr. ptič, ki žvižga: psi lajajo nad žvižgavci; zunaj so se oglašali kosi žvižgavci
2. nar. zelo kislo, slabo vino: sedeli so pri steklenici rdečega žvižgavca
SSKJ²
žvížgavka -e ž (í)
1. ženska, ki žvižga: glasen žvižg male žvižgavke
2. zool., v zvezi navadna žvižgavka raca z rdeče rjavo glavo in svetlo temensko progo, Anas penelope:
Celotno geslo Etimološki
žvȋžgec – glej cíkniti
Celotno geslo Etimološki
žvižgetáti – glej žvížgati
SSKJ²
žvižgljáti -ám nedov. (á ȃ)
(na rahlo) žvižgati, požvižgavati: žvižgljati pesmico / v grmovju žvižglja kos
Celotno geslo Etimološki
žvižgljáti – glej žvížgati
SSKJ²
žvížgniti -em dov. (í ȋ)
1. s pihanjem skozi odprtino med ustnicami povzročiti visok, oster glas: nekdo je žvižgnil; zategnjeno žvižgniti
2. ekspr. dati žvižgu podoben glas: zunaj je žvižgnil veter / krogla mu je žvižgnila mimo glave
Celotno geslo Etimološki
žvížgniti – glej žvížgati
SSKJ²
žvókno -a s (ọ́)
nar. zahodno odprtina pred kuriščem kmečke peči: lonce so z burklami potiskali skozi žvokno v peč
Število zadetkov: 127074