Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
solíden -dna -o prid., solídnejši (í ī)
1. ki izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve: soliden poslovni človek; soliden delavec; ta mojster ni soliden / bil je soliden pisec kmečkih povesti dober / soliden družinski oče
2. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: soliden človek, moški; to sta solidna zakonca; solidno dekle / solidna družina
// ki vsebuje, izraža take lastnosti: solidno vedenje; solidno govorjenje dostojno
3. ki ima zaželeno lastnost, kakovost zlasti glede materiala, izdelave v precejšnji meri: solidni čevlji; temelji hiše so solidni trdni; to je solidna stavba; solidno pohištvo; pren. solidni temelji za zakon, življenje; postaviti pouk na solidno osnovo
// ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam: prenočiti v solidnem hotelu; solidna trgovina / solidna pesniška zbirka / solidna igra moštva; solidna izdelava čevljev; solidna postrežba; ločiti solidno delo od površnega
// ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo: solidni dohodki; solidna plača / imeti solidno strokovno izobrazbo; pridobiti si solidno znanje
● 
publ. solidne cene zmerne, primerne; pog. ta fant je solidna firma nanj se lahko zaneseš; šalj. na avtobusu je navadno solidna gneča precejšnja; imeti solidne možnosti za razvoj precej ugodne; nositi solidne obleke obleke nevsiljive, neopazne barve, kroja
    solídno prisl.:
    solidno se oblačiti; delo je solidno opravil; v tej gostilni smo bili solidno postreženi; solidno zidana hiša
    solídni -a -o sam.:
    najsolidnejši so odšli z zabave že ob desetih; rad bi kupil kaj solidnega
Celotno geslo Etimološki
solíden -dna prid.
SSKJ²
solídnež -a m (ȋ)
ekspr. soliden človek: bil je pošten, zmeren, pravi solidnež
SSKJ²
solídnost -i ž (í)
lastnost, značilnost solidnega: njegova solidnost v poslovanju je znana / solidnost stavbe / solidnost igre; prepričati se o solidnosti izdelave / občudovati solidnost njegovega znanja
 
ekspr. bila ga je sama poštenost in solidnost bil je zelo pošten in soliden
Celotno geslo Etimološki
solídnost – glej solíden
SSKJ²
sólidus in sólid -lida m (ọ̑)
num. poznorimski ali bizantinski zlatnik: odštel mu je tisoč solidov
SSKJ²
solína -e ž (í)
nav. mn. kraj, prostor ob morju, urejen za pridobivanje soli iz morske vode: opuščene, urejene soline / sečoveljske soline
Celotno geslo Etimološki
solína -e ž
SSKJ²
solínar -ja m (ȋ)
kdor dela na solinah: solinarji so pospravili sol; solinarji in ribiči / sečoveljski solinarji
Celotno geslo Etimološki
solȋnar – glej solína
SSKJ²
solínarstvo -a s (ȋ)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem soli na solinah: propadanje solinarstva v Istri; solinarstvo in ribištvo
Celotno geslo Etimološki
solíne – glej solína
SSKJ²
solínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na solino: solinsko območje / solinski delavci / solinska hiša
 
med. solinsko blato usedlina v solinah za zdravilne blatne kopeli; zool. solinski rakec majhen morski rak, ki živi zlasti v solinah, Artemia salina
SSKJ²
solipsíst -a m (ȋ)
1. filoz. pristaš solipsizma: ta filozof je po nekaterih idejah solipsist
2. knjiž. sebičen, samoljuben človek: če tako misliš, si solipsist; individualist in solipsist
SSKJ²
solipsístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na solipsiste ali solipsizem: solipsistične ideje / pesnikove solipsistične blodnje / občutiti solipsistično zadovoljstvo
SSKJ²
solipsízem -zma m (ī)
1. filoz. nauk, da neizpodbitno, nedvomno obstaja samo zavest osebka, obstoj vsega predmetnega sveta pa s stališča spoznavne teorije ni dokazljiv: taka trditev vodi k solipsizmu; subjektivizem in solipsizem
2. knjiž. priznavanje, obravnavanje samo lastnih misli, čustev, problemov, ne pa tudi družbe, objektivnega sveta: očitati komu solipsizem; pesnikov solipsizem / umetnikov oblikovalni solipsizem / egocentrizem in solipsizem sebičnost, samoljubnost
SSKJ²
solíranje -a s (ȋ)
glagolnik od solirati: glasbeniki so prešli na soliranje: solist je zgrabil lok in potegnil pod kobilico, da je glasbilo zacvililo / v koaliciji se ne eni ne drugi ne počutijo dobro, a soliranje se nikomur ne izplača
SSKJ²
solírati -am nedov. (ȋ)
1. peti, igrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: pri prvih dveh skladbah je soliral harmonikar, pri drugih dveh saksofonist in pri zadnji vokalistka
// peti, igrati sam, ne skupaj z drugimi: frontman znane skupine že več let ustvarja izvirno glasbo in uspešno solira po svetovnih odrih
2. pog. delovati brez pomoči, upoštevanja drugih: če predsednik vlade nima prave avtoritete, to koalicijski partnerji hitro začutijo in začnejo solirati
Celotno geslo Etimološki
solȋrati – glej sọ̑lo
SSKJ²
solíst -a m (ȋ)
kdor igra, poje, pleše sam, ne skupaj z drugimi: nastaviti novega solista; solist in zbor; nastopiti kot solist / baletni, operni solist; instrumentalni, vokalni solist / koncert za violino in orkester (solist David Ojstrah) / ta plezalec je znan solist pleza sam
 
gled. lutkar solist lutkar, ki igra lutkovno igro sam, lahko tudi z več lutkami hkrati
Število zadetkov: 127074