Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
solstícij -a m (í)
astron. čas, ko doseže Sonce najsevernejšo ali najjužnejšo lego na nebu; sončni obrat: ob solsticiju je dan najdaljši ali najkrajši / poletni okoli 21. junija, zimski solsticij okoli 21. decembra
SSKJ²
solúcija -e ž (ú)
publ. izhod, rešitev: najti, predlagati solucijo; enostranska, konkretna solucija; solucija ekonomskega položaja, problema / bloki niso srečna solucija za ureditev spornih vprašanj na svetu
♦ 
farm. zdravilna raztopina
Celotno geslo Etimološki
solúcija – glej absolȗten
SSKJ²
solúnec -nca m (ȗ)
solunski borec, solunski prostovoljec: solunec, nosilec več vojaških odlikovanj
SSKJ²
solúnski -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na Solun: solunsko pristanišče / knjiž. solunska brata Ciril in Metod / Solunski zaliv
 
zgod. solunski borci borci na solunski fronti; solunski dobrovoljci ali solunski prostovoljci jugoslovanski prostovoljci, ki so se borili leta 1916 na solunski fronti; solunska fronta fronta v prvi svetovni vojni, katere glavno zaledno oskrbovališče je bil Solun
SSKJ²
solvénten -tna -o prid. (ẹ̑)
sposoben poravnati svoje plačilne obveznosti, plačilno sposoben: solventen dolžnik, kupec; biti solventen; solventen in likviden
♦ 
kem. solventna ekstrakcija ekstrakcija raztopljene snovi s topilom, ki se z raztopino ne meša
SSKJ²
solvéntnost -i ž (ẹ̑)
sposobnost poravnati svoje plačilne obveznosti; plačilna sposobnost: solventnost dolžnika, podjetja
SSKJ²
sôlza -e tudi -é [sou̯zaž (ó)
1. kapljica slane, prozorne tekočine, ki se izloča v očesni votlini v večji količini zlasti
a) ob veliki čustveni prizadetosti, žalosti, telesni bolečini: iz očesa ji je kanila solza; solze tečejo, ekspr. se usujejo po licih; ekspr. solze privrejo, se ulijejo iz oči; solze silijo, ekspr. stopijo v oči; brisati si solze; ko se je poslavljal, je imel solze v očeh; knjiž., ekspr. sočutje ji je izvabilo solze; jokati brez solz; ekspr. potoki solz; kot lešnik debele solze / ekspr. pekoče, vroče solze / knjiž. veliko solz je že prejokal / ekspr.: nasmejati se do solz; biti ganjen do solz zelo, močno
b) ob draženju očesa: ob rezanju čebule so ji tekle solze iz oči
// knjiž., ekspr. kar je podobno taki kapljici: kraljica je imela oblačilo posuto z briljantnimi solzami / s sveče so se začele cediti solze
// mn., ekspr. jok: težko prenašam solze; ni res, je trdila med solzami; to so bile solze jeze, sreče jok zaradi jeze, sreče; smeh in solze / spraviti koga v solze; našel sem jo vso v solzah jokajočo, objokano / nasmehniti se skozi solze jokati in se obenem nasmehniti
2. knjiž., ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina tekočine: kaniti v čaj solzo žganja / niti za solzo zdravila ni več
● 
ekspr. oblile, posilile so jo solze začela je jokati; ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. to ni vredno solz za to ni vredno jokati; ekspr. obrisati, otreti komu solze potolažiti ga; pomagati mu v nesreči; ekspr. kaj bi prelivali solze jokali, žalovali; ekspr. pretakati bridke, grenke solze zelo jokati; ekspr. njene oči plavajo v solzah so zelo solzne; ekspr. topiti se v solzah zelo jokati; ekspr. grob je močila z grenkimi solzami jokala je za umrlim; knjiž., ekspr. njihova zgodovina je pisana s solzami v njihovi zgodovini je bilo mnogo trpljenja, žalostnih dogodkov; ekspr. pretakati krokodilje ali krokodilove solze z jokom kazati nepristno, lažno žalost, sočutje; ekspr. to niso mačje solze to ni majhna, nepomembna stvar; ekspr. ta svet je dolina solz kraj trpljenja, težav; ekspr. zapustiti dolino solz umreti; studenec, čist kot solza zelo čist
♦ 
etn. solze svetega Lovrenca (zvezdni) utrinki, vidni okrog 10. avgusta
Celotno geslo Etimološki
sọ́lza -e ž
Celotno geslo Etimološki
solzȃn – glej sọ́lza
SSKJ²
solzàv -áva -o [sou̯zav-prid. (ȁ á)
1. ki se (rad) solzi: imeti bolne, zmeraj solzave oči
2. jokav: siten in solzav otrok / govoriti s solzavim glasom
3. ekspr. pretirano čustven, ganljiv: solzava vsebina filma; ta pesem je zelo solzava; osladno solzav / solzava čustva
    solzávo prisl.:
    solzavo govoriti; solzavo čustvena povest
Celotno geslo Etimološki
solzáv – glej sọ́lza
SSKJ²
solzávec -vca [sou̯zavəcm (ȃ)
knjiž., ekspr. pretirano čustven človek: nič ne bo storil, ker ni odločen človek, ampak solzavec
SSKJ²
solzávka -e [sou̯zau̯kaž (ȃ)
publ. literarno delo manjše umetniške vrednosti z zelo ganljivo vsebino: brati detektivke in ljubezenske solzavke
SSKJ²
solzávost -i [sou̯zavostž (á)
1. dejstvo, da je kaj solzavo: solzavost oči
2. ekspr. pretirana čustvenost: očitati komu solzavost; govoriti brez solzavosti / solzavost pesmi
SSKJ²
sôlzen tudi solzán sôlzna -o tudi -ó [sou̯zən; sou̯zanprid. (ó ȃ ó)
1. nanašajoč se na solzo: solzne sestavine / solzna tekočina / solzen obraz; brisati si solzne oči / solzna se je poslovila; solzen od veselja; biti solzen zaradi močnega vetra
 
anat. solzni mešiček razširjeni del solznega izvodila ob nosu; solzna žleza; solzna izvodila; solzno jezerce jamica ob nosnem delu očesa
2. ki izraža čustveno prizadetost, žalost kot pri joku: odgovoriti s solznim glasom
● 
pesn. solzni biseri na trepalnicah solze; šalj. film je deloval zlasti na solzne mešičke ob gledanju filma so ljudje jokali od ganjenosti; šalj. saj to je pravi solzni potop jok z mnogo solz; ekspr. ta svet je solzna dolina kraj trpljenja, težav; ekspr. že pred letom dni je zapustil solzno dolino je umrl; knjiž. poslušali so s solzno mislijo v srcu žalostni
Celotno geslo Etimološki
sọ́lzen – glej sọ́lza
SSKJ²
solzênje -a [sou̯zenjes (é)
glagolnik od solzeti ali solziti se: ta plin povzroča solzenje; solzenje oči / njeno solzenje in stokanje ga je spravilo v še večjo jezo / pomladansko solzenje trt
SSKJ²
solzéti -ím [sou̯zetinedov. (ẹ́ í)
1. ekspr. v majhnih količinah, kapljicah teči: smola je solzela po deblu; sokrvica solzi iz rane
2. star. rositi se: kamniti stebri so solzeli in kovina se je potila
 
zastar. marsikatero oko je solzelo marsikdo je jokal
Celotno geslo Etimološki
solzẹ́ti – glej sọ́lza
Število zadetkov: 127074