Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
biciklístovski -a -o prid. (ȋ)
star. kolesarski: biciklistovska čepica
SSKJ²
biciklízem -zma m (ī)
1. vožnja s kolesom v prometu ali športu; kolesarstvo: motociklizem in biciklizem
2. pog., slabš. ponižnost do nadrejenih in priganjaštvo do podrejenih: satira na biciklizem in suženjsko pokornost
SSKJ²
bícka -e ž (ȋ)
nar. ovca: Za bickami se je pognala tudi belo oblečena deklica z žemljo v rokah (Prežihov)
SSKJ²
bíč1 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
palica s pritrjenim jermenom ali vrvjo za udarjanje: vihteti bič; počiti, švrkniti z bičem / jahalni, pasji bič
● ekspr. če se žival upre, zapoje bič je tepena
// ekspr. udarci z bičem: žival je topo prenašala bič / bili so vajeni biča
// ekspr., s prilastkom nasilje, sila1, pritisk: lomi se pod bičem lastne krvi; bič javnega mnenja; bič usode / postal je bič svoje družine nadloga
♦ glasb. bič glasbilo v orkestru, ki posnema pok biča; zool. morski bič velika morska riba s strupeno bodico na repu, Trigon pastynaca
SSKJ²
bíč2 in bìč bíča m (ī í; ȉ í)
biček2, bičje: bič in loček rasteta daleč naokrog
SSKJ²
bíčanje -a s (ī)
glagolnik od bičati: bičanje po golem hrbtu / bičanje družbene neenakosti
SSKJ²
bíčar -ja m (ȋ)
1. pripadnik srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe: sprevod bičarjev
2. izdelovalec bičev:
SSKJ²
bíčarka -e ž (ȋ)
pripadnica srednjeveške verske ločine, ki propagira bičanje samega sebe: divjost bičarke
SSKJ²
bíčarski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na bičarje: bičarski sprevod; bičarska ločina; bičarsko gibanje / bičarska delavnica
SSKJ²
bíčarstvo -a s (ȋ)
srednjeveška verska ločina, ki propagira bičanje samega sebe: pojav bičarstva
SSKJ²
bíčati -am nedov. (ī ȋ)
1. tepsti z bičem: bičati do krvi
// knjiž. močno, ostro zadevati kaj: dež biča okna; piš biča obraz; vihar biča valove; toča ga biča po obrazu; pren. življenje ga biča
2. ostro grajati: bičati napake, razmere; bičati s satiro
3. knjiž. zelo vznemirjati: kričanje mu biča živce
    bičajóč -a -e:
    bičajoča ploha; bičajoče zbadljivke
    bíčan -a -o:
    bičan od krivice
SSKJ²
bičeglávec -vca m (ȃ)
zool. glista z zelo tankim, biču podobnim sprednjim delom, Trichuris trichiura:
SSKJ²
bíček1 -čka m (ȋ)
1. manjšalnica od bič1: švrkati z bičkom
2. biol. nitast izrastek na celici, ki ji omogoča gibanje: bički spolnih celic
SSKJ²
bíček2 -čka m (ī)
bot. rastlina stoječih ali počasi tekočih vod, ki raste v šopih, Schoenoplectus: jezerski biček
SSKJ²
bíček3 -čka m (ȋ)
mlad bik; bikec: podivjan biček
SSKJ²
bíčev -a -o (í)
pridevnik od bič: bičev ročnik
SSKJ²
bíčevje -a s (ī)
skupina rastlin bičkov: pokositi bičevje za steljo / bičevje ob potoku z bički porasel svet
// stebla bičkov: cekar iz bičevja
SSKJ²
bíčevka -e ž (í)
bičevnik: razjahal je in zamahoval z bičevko
SSKJ²
bíčevnik -a m (í)
držaj pri biču: udaril je z bičevnikom po oslu; brinov bičevnik; urezati si palico za bičevnik
SSKJ²
bíčje -a s (ȋ)
skupina rastlin bičkov: raca se je skrila v bičju / pred njim se je razprostiralo bičje in ločje z bički porasel svet
// stebla bičkov: z bičjem opletene steklenice
Število zadetkov: 101635