Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
fiziatríja -e ž (ȋ)
veda o poškodbah, obolenjih gibalnega sistema telesa in o njihovem zdravljenju: po končanem študiju medicine se je odločila za specializacijo iz fiziatrije; ortopedija in fiziatrija
SSKJ²
fiziátrinja -e ž (á) med.
zdravnica specialistka za fiziatrijo: fiziatrinja je predstavila možne zdravstvene zaplete pri potapljačih z okvaro hrbtenjače
SSKJ²
fízičarka -e ž (í)
strokovnjakinja za fiziko: jedrska fizičarka; kemičarka in fizičarka
SSKJ²
fízičen -čna -o prid. (í)
1. nanašajoč se na človeški organizem, telesen: fizični napor mu škodi; imeti dobro fizično kondicijo; njegove fizične potrebe so majhne; fizična zmogljivost, zrelost / ekspr. do tistega človeka je čutila nepremagljiv fizičen odpor; ob tem je začutil prav fizično bolečino / biti fizični delavec; fizično delo / evfem. fizično obračunavanje pretep, tepež / fizična ljubezen čutna, spolna / fizični dražljaj
// nanašajoč se na življenje, obstoj ljudi: podjarmljenemu ljudstvu je grozila nevarnost fizičnega iztrebljenja
2. stvaren, predmeten: fizični obseg proizvodnje; fizični produkt; fizični svet
3. star. fizikalen: fizično telo / fizični zvezek
♦ geogr. fizična geografija geografija, ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; fizična karta karta, ki prikazuje naravne oblike zemeljskega površja; pravn. fizična oseba človek kot nosilec pravic in obveznosti; šport. fizična kultura telesna kultura
    fízično prisl.:
    fizično delati; tega fizično ne zdržim; fizično prizadet človek
    ●     večkrat se je koga fizično lotil ga je pretepel, udaril
SSKJ²
fízik -a m (í)
1. strokovnjak za fiziko: atomski, jedrski fizik; fizik za elektroniko; raziskovanja fizikov / pog.: na šoli bi potrebovali še enega fizika predavatelja fizike; sestanek fizikov drugega letnika slušateljev fizike
2. zastar. zdravnik: deželni, mestni fizik
SSKJ²
fízika -e ž (í)
1. veda o lastnostih in zgradbi snovi ter medsebojnih vplivih snovi in energije: teoretska, uporabna fizika / atomska, jedrska, nuklearna fizika / inštruiram srednješolsko matematiko in fiziko / profesor fizike / šol. žarg. kupiti fiziko učbenik fizike
2. do 1848 drugi letnik filozofije:
SSKJ²
fizikálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na fiziko: fizikalni pojav, zakon; fizikalne lastnosti snovi; fizikalne spremembe; fizikalno-kemično čiščenje odplak / fizikalna sredstva / fizikalni inštitut; fizikalni kabinet; fizikalni poskus; fizikalne vede; šola ima bogato fizikalno zbirko / fizikalna kemija
♦ astron. fizikalno dvozvezdje; geogr. fizikalni zemljevid fizična karta; med. fizikalna terapija fizioterapija
SSKJ²
fizikalízem -zma m (ī)
filoz. filozofska smer ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja, ki razlaga vse pojave v svetu s fizikalnimi zakonitostmi:
SSKJ²
fizikát -a m (ȃ)
nekdaj urad, ki skrbi za higieno in preprečevanje nalezljivih bolezni: mestni fizikat
SSKJ²
fizilír -ja m (í)
nekdaj vojak pešec, oborožen s puško: topničarji, fizilirji in grenadirji
SSKJ²
fiziognóm -a m (ọ̑)
kdor iz potez obraza proučuje osebnost: izkušen fiziognom
SSKJ²
fiziognómičen -čna -o prid. (ọ́)
nanašajoč se na fiziognomijo: zanimivi fiziognomični tipi / fiziognomične metode / ima dober fiziognomičen spomin
SSKJ²
fiziognomíja -e ž (ȋ)
značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti: spominja se še njegove fiziognomije; ima izrazito fiziognomijo; prijazna fiziognomija / igralčeva fiziognomija
// navadno s prilastkom bistvene značilnosti česa: čustvena in duhovna fiziognomija človeka; družbena, politična fiziognomija dežele; fiziognomija družbenih odnosov / pisatelj si je že izoblikoval lastno fiziognomijo / fiziognomija mesta se spreminja celotna podoba, videz
SSKJ²
fiziognómik -a m (ọ́)
kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost: vešč fiziognomik
SSKJ²
fiziognómika -e ž (ọ́)
nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza: ukvarjati se s fiziognomiko
SSKJ²
fiziognómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na fiziognomijo: fiziognomske podrobnosti obraza / fiziognomske analize
SSKJ²
fiziografíja -e ž (ȋ)
geogr. fizična geografija:
SSKJ²
fiziokrát -a m (ȃ)
pristaš fiziokratizma: ideje francoskih fiziokratov
SSKJ²
fiziokratíja -e ž (ȋ)
zastar. fiziokratizem: fiziokratija v Franciji
SSKJ²
fiziokratízem -zma m (ī)
političnoekonomski nauk 18. stoletja, ki trdi, da temelji blaginja države na kmetijstvu: za merkantilizmom je nastopil fiziokratizem; vplivi fiziokratizma
Število zadetkov: 114460