Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
zaspáti -spím dov., zaspì zaspíte; zaspál (á í)
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: legel je in zaspal; mačka se je zvila v klobčič in zaspala; za pol ure lahko še zaspiš; zaspati na straži, med vožnjo; globoko, mirno, trdno zaspati; ekspr. sladko zaspati; skrbi mu niso dale zaspati; ne more zaspati; zaspal je kot čok, polh trdno; zaspal je kot top, kot ubit zelo trdno / ekspr. vas je že zaspala / knjiž., z notranjim predmetom zaspati mirno spanje
2. speč se zadržati kje predolgo: zgodaj me zbudi, da ne bom zaspal; zamudil je službo, ker je zaspal / zaspati vlak zaradi predolgega spanja zamuditi
3. ekspr. prenehati se v polni meri dogajati, se razvijati: delo je zaspalo; reforma je po prvih uspehih zaspala / revija je kmalu zaspala prenehala izhajati
// prenehati biti navzoč, dejaven: hrepenenje v srcu je zaspalo; sovraštvo je zaspalo
4. evfem., navadno s prislovnim določilom umreti: za večno, za vedno zaspati / v krščanskem okolju:, vznes. zaspati v Gospodu; zaspati v miru; v osmrtnicah po dolgi bolezni je zaspal naš oče
5. z dajalnikom, v zvezi z noga, roka postati manj občutljiv, mravljinčast zaradi dalj časa trajajočega pritiska: od dolgega sedenja so mu zaspale noge; roka ji je zaspala
    zaspál -a -o:
    razorožiti zaspale vojake; mencati zaspalo roko; 
prim. zaspan
SSKJ²
zaspávati -am nedov. (ā)
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: otrokovo dihanje je vse bolj mirno, počasi zaspava / dan za dnem legati, zaspavati, vstajati
SSKJ²
zasrámba -e ž (ȃ)
zastar. zasramovanje: prenašati je moral njihovo zasrambo / poslušati zasrambe
SSKJ²
zasramoválec -lca [zasramovau̯ca tudi zasramovalca] m (ȃ)
kdor koga ali kaj zasramuje: upreti se zasramovalcem / zasramovalci jezika
SSKJ²
zasramoválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na zasramovanje: zasramovalna dejanja / zasramovalni steber sramotilni steber
SSKJ²
zasramovánec -nca m (á)
kdor je zasramovan: braniti zasramovance
SSKJ²
zasramovánje -a s (ȃ)
glagolnik od zasramovati: izpostaviti koga zasramovanju množice; javno zasramovanje
SSKJ²
zasramováti -újem nedov. (á ȗ)
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo: zasramovati nasprotnika / zasramovati materni jezik; zasramovati resnico
    zasramováti se knjiž.
    začutiti sram: zasramovati se svojega dejanja / zasramovati se pred kom
    zasramován -a -o:
    zasramovan človek
SSKJ²
zasráti -sérjem dov., zasêrji zaserjíte (á ẹ́) vulg.
1. z iztrebljanjem umazati: muhe so zasrale ves zid
// umazati, onesnažiti sploh: vse potoke so zasrali s kemikalijami / z umazanimi škornji je zasral stanovanje
2. v zvezi z ga, jo narediti neumnost, lahkomiselnost: upam, da ga nisi kaj zasral; boste videli, da ga bodo zasrali
● vulg. v pijanosti je zasral ključe zapravil, izgubil; vulg. to zadevo so čisto zasrali z napačnim ravnanjem, govorjenjem pokvarili
    zasráti se 
    zaradi napačnega ravnanja, govorjenja izgubiti ugled: tako se je zasral, da ga nihče več ne jemlje resno / vsem, pri vseh so se zasrali
    zasrán -a -o:
    zasrane šipe; vse je zasrano
SSKJ²
zasrbéti -ím dov. (ẹ́ í) nav. 3. os.
1. povzročiti neprijeten občutek, zlasti na koži, ki sili k praskanju: izpuščaji so ga zasrbeli / noga ga je zasrbela
2. ekspr. začutiti močno željo, hotenje: zasrbelo jih je, da bi jim povedali, kar jim gre
● pog. če ga vidim, me zasrbijo dlani, pesti, roke začutim veliko željo, da bi ga udaril; ekspr. jezik jo je zasrbel, a je molčala začutila je veliko željo, da bi kaj rekla, povedala; pog. ob glasbi so jih kmalu zasrbele pete, podplati so si zelo zaželeli plesati; ekspr. ob pogledu na denar so ga zasrbeli prsti je začutil veliko željo, da bi ga ukradel
SSKJ²
zasrébati -am tudi -ljem dov. (ẹ̄)
začeti srebati: dvignil je skodelico k ustom in zasrebal
SSKJ²
zasrebríti se -ím se dov., zasrébril se (ī í)
ekspr. srebrno se odraziti, pokazati: reka se je zasrebrila v mesečini; oči so se ji zasrebrile od solz
SSKJ²
zasrepéti -ím dov., zasrêpi in zasrépi (ẹ́ í)
knjiž. srepo pogledati: zasrepeti po ljudeh; zasrepeti v nasprotnika / zasrepeti z očmi
    zasrepéti se 
    srepo se zagledati: zasrepeti se komu v oči; zasrepeti se v tla
SSKJ²
zasréžiti se -im se dov. (ẹ̄ ẹ̑)
prekriti se s srežem: okno se je zasrežilo / brada se mu je zasrežila
    zasréžen -a -o:
    zasrežene veje
SSKJ²
zasršáti -ím dov. (á í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačku je zasršala dlaka
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: pri udarcu so iskre zasršale na vse strani; pren. iz njih je zasršala maščevalnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: ob tej izjavi so kar zasršali / lažeš, je zasršala
SSKJ²
zasršéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. postaviti se v tak položaj, kot so bodice pri ježu: lasje so mu zasršeli na vse strani
// ekspr. na tak način se razširiti iz česa: iz oblakov so zasršeli bliski; pren. iz oči ji je zasršela ljubosumnost
2. ekspr. izraziti jezo, nejevoljo: oči so mu zasršele / spravi se s poti, je zasršel
// jezno, nejevoljno se zagledati: ustavil se je in zasršel vanj
SSKJ²
zastájanje -a s (ā)
glagolnik od zastajati: zastajanje mleka v vimenu / zastajanje razvoja, trgovine
SSKJ²
zastájati -am nedov. (ā)
1. ne premikati se naprej in za kratek čas ostajati kje: voda tu zastaja, zato je svet močviren; med hišami zastaja vroč zrak / hrana zastaja v črevesju
// za kratek čas ostajati kje, ker se kaj ne opravlja v zadostni meri: pošiljke zastajajo / domače vino zaradi uvoza zastaja se ne prodaja v zadostni meri
// ostajati ob svojem, normalnem času neopravljen: zaradi drugih opravil hišna dela zastajajo
2. gibati se, premikati se čedalje počasneje: zaradi zamišljenosti predice je kolo kolovrata zastajalo / ekspr. čim bliže je bil vratom, tem bolj mu je noga zastajala
// delati, delovati čedalje počasneje: stroj zastaja / srce mu zastaja
3. potekati čedalje manj intenzivno: delo zaradi pomanjkanja delavcev zastaja; prodaja domačih izdelkov zastaja
4. prenehavati (intenzivno) napredovati: zaradi političnih napetosti gospodarstvo zastaja; trgovina med vojno zastaja
5. star. zaostajati: zaradi prehitre hoje zadnji zastajajo; pri košnji je zastajal za drugimi
● ekspr. dih, sapa mu zastaja od groze zelo ga je groza; ekspr. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih zelo napeto; ekspr. kar pamet mu zastaja, ko gleda to zmedo zelo je vznemirjen, nejevoljen; ekspr. pero mu zastaja vse počasneje piše
    zastajajóč -a -e:
    zastajajoč korak; zastajajoča voda
SSKJ²
zastánek -nka m (ȃ)
1. knjiž. zastoj: zastanek naročil / vozilo jih je pet, da ne bi bilo zastanka / zastanek v gospodarstvu
2. knjiž. premor: zastanki in ponovitve pri govorni napaki
3. star. zaostanek: plačati zastanek davkov
SSKJ²
zastarálen -lna -o prid. (ȃ)
pravn., v zvezi zastaralni rok rok, po katerem kaka pravica zastara: zastaralni rok se izteče; enoletni zastaralni rok
Število zadetkov: 101691