Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Etimološki
gosláč – glej gọ̄sli
Pleteršnik
gǫ̑slanje, n. das Geigen, Cig.; Kako mu goduje goslanje to! LjZv.
Pleteršnik
goslár, -rja, m. 1) der Geiger, der Violinspieler; gǫ́slar, ogr.-Valj. (Rad); — 2) der Geigenmacher, Mur., Cig., Jan.; — 3) der kleine Steißfuß (colymbus minor), Cig.; der schwarzhalsige Seetaucher (eudytes glacialis), Frey. (F.); — 4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.
Prekmurski
gòslar -a m godec, violinist: Záto naj ſzi Goſzlar, ſztrune má kupiti SIZ 1807, 37; Od Goſzlarov SIZ 1807, 37; goslar, ki je z ruske svatovčine kesno vnoči domo šo AI 1878, 9
Pleteršnik
gosláriti, -ȃrim, vb. impf. den Geiger abgeben, geigen: g. po krčmah, SlN.
Prekmurski
gòslarski -a -o prid. godčevski, violinistov: Goſzlarſzko nouto komaj kak ſzte ví zacsütili SIZ 1807, 56
Pleteršnik
gǫ́slast, adj. geigenförmig, Cig., Jan.
Celotno geslo Etimološki
gọ̑slati – glej gọ̄sli
Pleteršnik
gǫ̑slati, -am, vb. impf. 1) geigen, fiedeln, Dol.-Cig., Jan.; Pa stopam in goslam, kar moči mi, LjZv.; — 2) prügeln, M., Z.
Svetokriški
goslati nedov. pretepati: papade sa shobo ter sheno sazhne ometat, inu goslat nedol. (III, 62) ǀ kramar ſe resjesj, popade palzo sazhne oſla goislat nedol. neusmilenu (III, 74) Pleteršnik navaja gọ̑slati ‛prügeln’, Striedter-Temps 1963: 126 pa po Kelemini iz štaj. narečij gojsláti poleg gosláti ‛plagen, martern’, verjetno ← bav. srvnem. *goiseln ‛bičati’ k srvnem. geisele ‛bič, gajžla’.
Pleteršnik
gǫ́słe, -səł, f. pl. = gosli, Cig., jvzhŠt.
Pleteršnik
gọ̑sle, -eta, n. das Gänschen, Jarn.
Vorenc
gosler (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, colchicum authumnale zhmerika Herbstzeitlose ushivz, gosije, gosler Hacquet podlesk impro[?]; glej opombo pri geslu čmerika [Prim. Plet.I., 235: goslár,rja, m.4) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Z., Nov.]
Celotno geslo Etimološki
gọ̄sli -i ž mn.
Pleteršnik
gǫ́sli, f. pl. 1) die Geige, die Violine; na gosli gosti, die Geige spielen; — 2) die entblößte Mannesbrust; gosli kazati, die Brust entblößt haben.
Prekmurski
gòsli -i ž mn. gosli, violina: Hegedü goszli KOJ 1833, 159; gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b; V-goszlaj, zlejpom mu'zikom BKM 1789, 6b; glási gosla se boji AI 1878, 9
Vorenc
gosli ž mn., F4, fides, fidium, goſli; organicus cantus, na orgle ali goſli peitje; pandura, goſli; plectrum, -tri, lók od goſli
Svetokriški
gosli ž mn. gosli: En drug cell dan ſturj godit, inu trobentat, de bi goſli im. mn., inu trobente prizhe bile njegoviga veſſelja ǀ Ti ſi bil kakor goſsli im. mn., katere druge reſveſselè ǀ Kadar je shlishala goſli tož. mn., trobente, zitre ǀ godyo na nyh nebeske Zitre, inu gosle tož. mn. ǀ druſiga nei bilu shlishat po plazahi, inu gaſſah temuzh trobente, goſsli tož. mn., zitre, bobni, inu leipe peiſſmi ǀ ſo njemu nepruti shle s'zittrami, s' goſli or. mn., inu bobni ǀ ſo shlij, inu s'trobentami, goslij or. mn., zitramij, inu bobni, ſo njega zhast glaſsili ǀ Hieroſolomitery pak ſo takorshnem napruti shli s' gosly or. mn., cittramy, bobnamy, inu trobentamy ǀ ſo tekli njemu na pruti s' goſsli or. mn., bobni, inu trobentami
Besedje16
gosli sam. ž mn. ♦ P: 6 (TL 1561, TPs 1566, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, TPo 1595)
Celotno geslo Etimološki
gọ̑slice – glej gọ̄sli
Število zadetkov: 201799