Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
zvunanji2 prid. ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1578, DB 1584)
Pleteršnik
zvunȃnjščina, f. = zunanjščina, die Äußerlichkeit, Valj. (Rad).
Celotno geslo Hipolit
zvunanjšica samostalnik ženskega spola
Pleteršnik
zvúnašnji, adj. = zunanji, Mik.
Prekmurski
zvünéjnji -a -e prid. zunanji: Csi nyemi nyegov kvár pomoremo kraj odvrnouti zvünejnyim delom KŠ 1754, 52
Prekmurski
zvünéjščina tudi zvünéjšina -e ž zunanjščina, zunanjost: Vém je fárnikom sznájsna zvünejsina tüdi znaménye KOJ 1845, 22; nasih Szlovenov zvünejsina sze je poptüjila KOJ (1914), 97; ár nescsemo od nyegove zvünejscsine razsáleni biti KOJ 1845, 21; za volo szvoje sznáhsne zvünejsine sze je dopádno KOJ 1848, 22
Prekmurski
zvünéjšnji tudi zvünéišnji tudi zvünéšnji tudi zvinejšnji -a -e prid. zunanji: ino ſega zvüneiſnya TF 1715, 44; Moka zvünejsnya KŠ 1771, 244; Grejh ſze zové zvünejsnye delo tejla KŠ 1771, 440; Trplejnya zvünejsnyega KŠ 1771, 87; ár szo tej na szvojo zvünejsnyo formo k-szebi trno szpodobni KOJ 1833, 140; Jo'zef za zvünesnyo, 'zena pa za hi'zno delo sze szkrbêla AI 1875, kaz. br. 7; Csi zvünejsnye telovno delo oprávlamo KŠ 1754, 24; ki naj ménſe zvünejsnye delo csini KŠ 1771, 446; Poſztiti ſze ino zvüneiſnim tálom priprávlati TF 1715, 44; jeli je ſzpuno i zvünejsnyim tálom KŠ 1754, 209; i zvünejsnyim tálom bi rad kradno KŠ 1771, 437; naj du'snoſzti nej ſzamo zvünejsnyim tálom dopunimo KMK 1780, 46; ali csi ſzſami zvünejsnyim delom po'selo doprneszti KM 1783, 146; zdaj te zvünejsnye peháre csiſztite KŠ 1771, 209; i pobüdjáva 'zelejnye na zvünejsnya hüda dela KŠ 1771, 440
zvünéjšnji -a -e sam. zunanji: jeli je nej vcsino tiſzti i to znotrejsnye, i je to zvinéjsnye vcsino KŠ 1771, 209; naj i dobro ſzvedouſztvo má od zvünejsnyi KŠ 1771, 639; Te zvünejsnye pa Boug ſzoudi KŠ 1771, 499; Naj hodite poſteno pred timi zvünejsnyimi KŠ 1771, 620
Pleteršnik
zvunẹ̑nji, adj. = zunanji, Danj.-Mik., Zora.
Pleteršnik
zvȗnski, adj. fremd, C., kajk.-Valj. (Vest.).
Prekmurski
zvǘnski -a -o prid. tuj, zunanji: Zvünszki orszagov dugoványi AI 1875, kaz. br. 3; szi je prizadeo, zvünszke Poglaváre súntati KOJ 1848, 115; ka 'ze vnáj vecs zvünszkih országaj nüscajo AI 1875, kaz. br. 6
Pleteršnik
zvȗnščina, f. das Äußere, C.
Celotno geslo Hipolit
zvurati glagol

GLEJ: zorati

Prekmurski
zvužgáti se zvužgém se dov. vneti se: Napô poszuseno szenô sze rado zvu'zgé KAJ 1870, 122
Besedje16
z... zobmi klepetanje gl. klepetanje, z predl., zob ♦ P: 1 (TPo 1595)
Celotno geslo eSSKJ
zzz medmet
    1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z, izgovarja se z višjim tonom posnema visok zvok brenčanja žuželk
      1.1. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema visok zvok brnenja električnih, elektronskih, hitro vrtečih se naprav
    2. navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko z ponazarja spanje
      2.1. tudi z večkrat ponovljeno črko z posnema smrčanje
    3. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok brenčanja žuželk, zlasti komarja
      3.1. kot samostalnik, tudi z večkrat ponovljeno črko z, ekspresivno visok zvok, ki ga oddaja električna, elektronska naprava
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v drugih jezikih, npr. hrv., srb. zzz, angl. zzz, podobno kot ↑bzz
Pleteršnik
zžrẹ́bən, -bna, adj. mit dem Füllen: zžrebna kobila, die trächtige Stute, oder eine Stute, die geworfen hat, Danj.-C., Mik.
Pleteršnik
ž, praep., pogl. s.
Prekmurski
ž predl.
1. z or. z: ino ako Ti verno ſnyim ſiveu bodes TF 1715, 9; Scsiſztoga nazvescsávanya KŠ 1754, 131; ſivi ſnyim Bougi na Diko TF 1715, 9; ino je ſnyegovov ſzvétov recsjov vküper zvézana TF 1715, 31; bej'sao je 's-nyim navküp KM 1790, 18; Moji grejhov Rejsim ſze 'znyouv KŠ 1754, 253; i snyima navküpe ſzvéti Düh SM 1747, 84; Záko, ſteroga 'znyimi vcsinim KŠ 1771, 688; Prebivam Do koncza ſzvejta 'znyimi BKM 1789, 19
2. z rod. iz: idoucſi ſzo ſze 's-nyega oſzmejávali KM 1796, 77; Kaj 'z-nyega ſzemena ſzhája BRM 1823, 2; a ki pa 's-nyega nebode pio SIZ 1807, 6; More prájh 'snyega biti SŠ 1796, 4; kâ sze szpominas 'znyega TA 1848, 7; vzéo je edno rebro 's-nyegovoga tejla KM 1796, 6; i 'znyé zhájajoucsim dobrim delom tákſo lübeznoſzt ſzka'zujmo KŠ 1771, 340; kai bi ſze ſnyé vcſili TF 1715, 19; Záto nász Boug 'Znyegovi rouk Nedá vtrgnoti KŠ 1754, 252; zſnyihovi greihov oſzlobodio TF 1715, 35; daſze snyih vön ne vernemo SM 1747, 85; liki sze tô 'z-nyi napiszkov previditi dá KAJ 1848, IV
Celotno geslo Pohlin
ž [živíte]

dvočrkje ſh

Celotno geslo Hipolit
ž predlog

GLEJ: z

Število zadetkov: 237460