Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
jesénski -a -o prid. jesenski: Nistero szilje sze na jészen szeja, i jeszenszko (zimszko) sze zové KAJ 1870, 119; v-lôg odiso, de jeszenszko vrêmen lisztje zdrevja doli pometalo AI 1875, kaz. br. 7; Jeli bi mi znao imenüvati vsze szprotolêtesne, lêtesne, jeszenske i zimszke meszece KAJ 1870, 160
Prekmurski
jèsi -ja tudi -ha m kis: Eczet; jeszi KOJ 1833, 156; Na kri'zi pil ſzem jeſziha BKM 1789, 66; Jesziji dober dis i 'zmah dá [vrtnica] KAJ 1870, 19; napuni jo [gobo] zjeſziom KŠ 1771, 96
Prekmurski
jèsti jéjm tudi jém nedov.
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
1. jesti: kai je ztoga dreva ſzáda dobro jeſzti SM 1747, 6; ſzlobodnoje pred K. Vecsérjov jeſzti KŠ 1754, 211; ſteroga je nej ſzlobodno bilou nyemi jeſzti KŠ 1771, 38; Jeſzti Enni KM 1790, 93; Pod vcsenyom je nikomi nej szlobodno jeszti KOJ 1845, 9; Njegovo [jazbečevo] meso je dobro jesti AI 1878, 10; Nej so meli kaj jesti BJ 1886, 9; csi piem, ali jem vu koterom meſzti SM 1747, 83; csi jejm, ali pijém KŠ 1754, 239; kteri nevreidno jei, i pie SM 1747, 24; Csi prevecs jej i pijé KŠ 1754, 36; Zakaj jej vas Vucsitel KŠ 1771, 28; naj krüh jej KM 1796, 7; Ki de ga [kruh] gyo, vſzigdár de 'zivoucsi BKM 1789, 177; Midva jeiva zetoga ograda drevja ſzád SM 1747, 5; Csi jejmo, piémo KŠ 1754, 24; Pri stoli delamo i jeimo BJ 1886, 8; Koliko godikrát zetoga krüha jeite SM 1747, 23; Záto, ali jejte, ali piéte KŠ 1754, 80; zakaj zpublikánusmi jejte i piéte KŠ 1771, 181; gda krüh jejo KŠ 1771, 50; gda váſz jejſzt zovéjo KM 1790, 82; naj ſzpokojnoſztyov delajoucſi ſzvoj krüh jejo KŠ 1754, 166; Ne jeita ſnyega SM 1747, 5; Vzemte ino jeite TF 1715, 39; Vzemite, ino jeite SM 1747, 40; Jête mi 'ze KAJ 1870, 87; vu ſterom dnévi ſnyega bodes jel SM 1747, 6; Gda bos jo i naſzitis ſze KŠ 1754, 168; ſteri dén bodes 's-nyega jo KM 1796, 6; Sterikoli bode jo ete krüh KŠ 1754, 208; Csi bode ſto jo zetoga krüha KŠ 1771, 286; ka bomo jeli, ali ka bomo pili KŠ 1754, 90; ka bomo jeli KŠ 1771, 20; zetoga dreva bodeta jela SM 1747, 6; csi bodeta te prepovejdani ſzád jela KM 1796, 7; keliko krát jeli boudete TF 1715, 39; ka bodte jeli, i ka bodte pili KŠ 1771, 20; Jelie Bog erkal, kaibi zetoga ograda nikakſega ſzáda ne jela SM 1747, 5; Jo ſzam, pio SŠ 1796, 70; dnesz szem nika nêjo KAJ 1870, 8; i on je tüdi jel SM 1747, 6; Ivan krſztiteo nej je jo, ni pio KŠ 1771, 36; ka je i on jo 's-nyega KM 1796, 7; ka je ſz-prepovejdanog drejva ſzád jejla KM 1796, 7; Niti ſzmo zobſztom nikoga krüha nej jeli KŠ 1771, 629; jeli ſzo i pili ſzo KŠ 1771, 82; pren. ágencz vüzenszki, koga Boug veli jeszti BKM 1789, 96; gde jejm zmojmi vucsenikmi ágnecza KŠ 1771, 245; gde ſcsés da jeis vüzenſzkoga ágnecza KŠ 1771, 88; gda mi nyegovo ſzvéto Teilo jeimo SM 1747, 40; vüzenſzkoga ágnecza, naj ga jejmo KŠ 1771, 245; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jei SM 1747, 6; z-Dreva znánye dobroga ino hüdoga ne jej KM 1796, 6; vzemte i jejte, eto je moje tejlo KŠ 1754, 8b
2. uničevati: 'sabe, tejlo nam jele bodo SŠ 1796, 49
3. mučiti, vznemirjati: Csi te pa edendrügoga grizli i jeli KŠ 1771, 568
4. v nedoločniku jed, hrana: nemorem gorisztánoti, jeszti ti szpraviti KAJ 1870, 8; Záto je zdaj velo gor’ prineſzti jeſzti SIZ 1807, 32
jedóuči -a -e jedoč: I prineſzte to krmleno tele, zareſte je i jedoucsi veſzélmo ſze KŠ 1771, 223
Prekmurski
jéstvina tudi jéistvina in jéjstvina -e ž jed, hrana: kako tou jeiſztvina ino pitvina TF 1715, 29; Kágda more Telovna jeiſztvina ino pitvina tákſa velika dugoványa cſiniti TF 1715, 44; teilo moje jeſzte práva jeiſztvina SM 1747, 24; liki: jejſztvina KŠ 1754, 165; liki: jejſztvina KŠ 1771; ſze od nike jejſztvine zdr'sávaj KMK 1780, 47; V jestvine sránbaj AI 1878, 9; Jeſuſſa Kriſtuſſa právo Teilo nám greiſnikom kjeiſztvini SM 1747, 43; jeiſztvino ino pitvino dáva SM 1747, 21; naj ji dá jejſztvino KŠ 1771, 83; mámo Jêſztvino BRM 1823, 115; Molitev po jeſztvini ABC 1725, A6a; Kotere recſi ſzo pri Telovnoj jeiſztvini ino pitvini vtom Sacramentomi gründ SM 1747, 44; Kako ſze molis po jeiſztvini SM 1747, 47; Mertücslivo 'zivlejnye vu jejſztvini KŠ 1754, 211; Po Jêſztvini BRM 1823, X; Po jêsztvini KAJ 1848, IX; kotera ſze pred jeiſztvinov ino po jeiſztvini ſzkoncſávajo SM 1747, 45; kako pred jeſzvinov ABC 1725, A6a; Pred jêsztvinov KAJ 1848, IX; z jestvinov AI 1878, 4
Prekmurski
jéš tudi jéž -a m jež: ár nescsemo od nyegove 'se poznane neprilüdnoszti, i bodécse, kak jés, zvünejscsine razsáleni biti KOJ 1845, 21; Jež (a sun) AI 1878, 10
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
jézditi tudi jéjzditi -im nedov. jezditi: Lovagolni; jezditi, jahati KOJ 1833, 164; Nyargalni; jezditi, jahati KOJ 1833, 166; Ka gyejzdis na oſzelniczi, vu Jeru'zálem BKM 1789, 2
Prekmurski
jèzera -e ž
1. jezero: tak ſze je zburkala jezera po iméni Genezaret KM 1796, 98; on je ſztáo pouleg jezere Genezáret KŠ 1771, 179; je pokopán vu Tihanyi kre Balaton jezere KOJ 1848, 18
2. kopališče, toplice: Je pa vu Jeru'zálemi pri svéti vrátaj jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278
1. jezero: tak ſze je zburkala jezera po iméni Genezaret KM 1796, 98; on je ſztáo pouleg jezere Genezáret KŠ 1771, 179; je pokopán vu Tihanyi kre Balaton jezere KOJ 1848, 18
2. kopališče, toplice: Je pa vu Jeru'zálemi pri svéti vrátaj jezera, ſtera ſze veli 'Zidovſzki Bethesda KŠ 1771, 278
Prekmurski
jezérni -a -o vrstil. štev. tisoči: Lêta Tvoja Jezero jezérna Li tebé dicsijo BRM 1823, 104; ezeredik (jezérni) AIN 1876, 31
Prekmurski
jezérnik -a m polkovnik, poveljnik: ti bogati i jezerniczke ſzo ſze ſzkrili vlüknye KŠ 1771, 778; Naj jejte meſzou králov i meſzou jezernikov KŠ 1771, 802; gda bi Herodes vecsérjo napravo tim viſesnyim ſzvojim i jezernikom KŠ 1771, 119; Priſao je pa Jezernik z-vitézmi KM 1796, 129
Prekmurski
jèzero rod. mn. jezér glav. štev.
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40
1. tisoč: Jezero 1000 KM 1790, 96; Amiloſcho pak vcſinim nad jezero pokoleinya onih TF 1715, 18; nad jezero pokoleinya onih ABC 1725, A4b; nad jezero pokoleinya onih SM 1747, 46; Jezeroih snyim pobies SM 1747, 85; [pes] med jezero ludi nájde svojga gospoda AI 1878, 8; keliko jezero 'Zidovov je vorvajoucsi KŠ 1771, 408; milostso pa csinim nad jezero Téjh, ſteri KŠ 1754, 67; da jih je 10 jezér na meszti koncza dálo KOJ 1848; I telko jezér dus v-szuncza tráhi KAJ 1848; Kaj nebeſzki Angyelov jezér vnougi, Sztoji znami BKM 1789, 234; knige ka ſzo valále pétdeſzét jezér pejnez KŠ 1771, 401; ſzte priſztoupili kvnogo jezér angyelom KŠ 1771, 696; Nebojim sze vnogo jezér lüdsztva TA 1848, 4; ſzi veſz ſzvejt hüdi, vjezero nevoljáj Okouli vzéo vezdaj BKM 1789, 21; csi more zdeſzét jezérmi pred onoga idti KŠ 1771, 221
2. v zvezi jezero jezer zelo veliko, mnogo: Jezero jezér zangyelmi ſzpejva KŠ 1754, 273; Jezero jezér lejt miné KM 1783, 287; Jezero jezér z-angyelmi, Szpejva BKM 1789, 455; Ár je moja i zvirina na jezero jezér goráj TA 1848, 40
Prekmurski
jèzero dvéjstou i šéstdeset glav. štev. tisoč dvesto šestdeset: i proroküvala bodta jezero dvejſztou i séſztdeſzét dni KŠ 1771, 785
Prekmurski
jèzerokrat prisl. tisočkrat: Jezerokrát jaſz tak právim KŠ 1754, 261; bi rá jezero krát pouleg nyé mrú KŠ 1771, 444; bio je racsún nyih ſztou krát jezero i jezero krát jezér KŠ 1771, 776; Lübav Jezuſſa Jezero-krát prijetnejsa KM 1783, 248; Jezerokrát te dicsim, Jezus BKM 1789, 81; Hválim jezerokrát jaſz eto dobrouto SIZ 1807, 38; Bo'zi kol vnogo jezerokrát jezér TA 1848, 52
Prekmurski
jezìčnost -i ž jezičnost, zgovornost: protesztan-tje szo z-szvojov nevminevnov jezicsnosztjov 'seleli, da naj bi Jezuite z Vogerszkoga pretirali KOJ 1848, 93; protestantje szo zacsnili po szvoji navadi z szvojov neminovnov jezicsnosztjov prouti Ferdinandi III. szauricati KOJ 1914, 137
Prekmurski
jèzik -íka m
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156
1. jezik, organ v ustih, zlasti pomemben za govorjenje: Lingua Jezik KMS 1780, A7b; Ah! naj ti ſzpejva moj jezik KŠ 1754, 254; Odprla ſzo ſze pa vüſzta nyegova i jezik nyegov KŠ 1771, 165; Eſzi ſzliſi jezika ravnanye KŠ 1754, 58; dotekno ſze je jezika nyegovoga KŠ 1771, 125; Mi tak gláſz jezika Gori podigávamo BRM 1823, 6; naj zdr'zi jezik ſzvoj od hüdoga KŠ 1754, 59; naj raſzladi jezik moj KŠ 1771, 226; Gda escse na jeziki nejmam ricsi moje KŠ 1754, 88; Goſzpodne ako te zjezikom nemre na pomocs zvati SM 1747, 64; Kakda [grešimo] z jezikom KŠ 1754, 37; edendrügoga lübimo nej li ſzamo zricsjom i zjezikom KŠ 1771, 340; z jezikom szvojim jálno gucsijo TA 1848, 5; I vidili ſzo ſze nyim razdeljeni jeziczke KŠ 1771, 344; Od ludi jezikov nyegovo poſtenyé brániti KŠ 1754, 57; szam sze nej zbojao lagojih jezikov KOJ 1833, V; I grizli ſzo jezike ſzvoje od boleznoſzti KŠ 1771, 795; ſzvoimi jeziki ſze oni prilizávaio ABC 1725, A7b
2. sredstvo sporazumevanja: tej naſi Vogrſzki ſzlovenov jezik doſzta laſztivnoga má KŠ 1771, A7a; Govorejnye (Jezik, Rejcs) vu szebi je ono KOJ 1833, VIII; je pa potrejbno vſzákomi ſzakoga jezika i národa csloveki KŠ 1771, A4b; ſzem pouleg laſztivnoſzti naſega jezika pobougso BKM 1789, 4b; zdai pak na szlovenszki jezik preloſeni TF 1715, 1; mesztancsarje szo krscsánszke vöre, i szlovenszki jezik gucsécsi národ AI 1875, kaz. br. 3; kai vu naſſem ſzlovenſzkom jeziki TF 1715, 8; tak je i vſzákſem toga národa rázlocsnom jeziki nike nadigno KŠ 1771, A6a; v-csiſztom Tvojem Szlovenſzkom jeziki BRM 1823, II; more zadovolen biti ſztiſztim jezikom, ſteroga ſze je návcso KŠ 1771, A4a; 'zelejoucsi ſzvojim laſztivnim jezikom gucsécsega zvelicsanye KŠ 1771, A4b; teliko národa ino jezikov KŠ 1771, A5a; dáo na druge jezike razkládati KŠ 1771, A4b; znouvimi jezikmi bodo gúcsali KŠ 1771, 156
Prekmurski
Prekmurski
Prekmurski
Jèzuš tudi Jèžuš -a m Jezus: Ino ſzeje zdehno Je-ſus na Vucſenike TF 1715, 34; oh nas miloſztivni Goſzpon Jeſus ABC 1725, A6b; Jesus me obráni SM 1747, 76; Moj Jezus, gori zide KŠ 1754, 250; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5; Erkao je nyemi Je'zus KŠ 1771, 11; Szladki Jezus KAJ 1848, 5; dosztoinoszt Goszpodna Jéſuſſa ABC 1725, A7a; rodjenyé Jezuſa KŠ 1771, 4; Goſzpon Jezuſa 'zitek KŠ 1771, 337; proſzo je tejlo Jezuſſa KM 1796, 112; Vu Jezusa zmo'sni rokáj boude SŠ 1796, 8; Jezusa velkoszt KAJ 1848, V; od máloga Jezuša BJ 1886, 4; Hvala boidi Jesussi Kristussi SM 1747, 90; nazvejſztili ſzo Jezuſi KŠ 1771, 48; Dú'znoszti prôti Jezusi KAJ 1848, VI; Jesussa ne odpuſztim SM 1747, 77; csi Jezusa zezávamo KŠ 1754, 21; vſze meſzto je vö slo pred Jezuſſa KŠ 1771, 27; zvisávajte Jezusa KAJ 1848, 10; i náſz po Jezuſi zbidi KŠ 1771, 535; Daj nam V-Jezusi ſze zvelicsati BRM 1823, 3; ſzeli ſzo ſzi kſztoli z Jezusom KŠ 1771, 28
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 150
- 151
- 152
- 153
- 154
- 155
- 156
- ...
- 897
- Naslednja »
Število zadetkov: 17922
Dostopnost