kàk vez., v časovnih odvisnikih
1. ko, izraža a) da se dejanje odvisnega stavka godi istočasno z dejanjem nadrednega: Cſi vu Krisztuſi 'zivés, Kak vö ſzvejta preminés, Zangyelmi vnebéſzi BKM 1789, 15; Ali kak je 'snyouv [brado] gori zvézanov naprej priſao, glaſzni veliki ſzmejh je poſztano KM 1790, 20; Ednôk, kak szta domô prisla z-sôle, je nyima mati jaboki podelila KAJ 1870, 17; Kak je szuncza toplôcsa nárasztvo goriobüdila, pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br.; Te [Srbi] szo tüdi krédi, ka do sze prêk granice pascsili, kak sze boj zacsne AIP 1876, br. 7, 1; te je nazáj prišo i kak se domá zgláso [gospod], njegov pes na to z radüvanjom bejžo AI 1878, 8 b) da se dejanje odvisnega stavka zgodi pred dejanjem v nadrednem stavku: Vtiſsi nyega veliko boleznoſzt pervle, kak preminé SM 1747, 63; Goſzpoud, potom kak je on ſnyimi gucſal, gorie vzétbil vu Nebéſza SM 1747; jo je vſrczé csloveka vſzádo, ſtero je potom kak ſzo 'Zidovje z-Egyptoma vö prisli vozgláſzo KŠ 1754, 7; ſze je du'sen cslovik ponávlati vu jákoſztaj: 1. Kak k-pámeti pride KMK 1780, 93; Koga kak ſzo zaglednoli, Vſrczi ſzo ſze radüvali BKM 1789, 94
2. kakor hitro: [Kristus] ki kak ſze jenaroudo taki ſze preganyao KM 1783, 235; Czaſzar ga prime, kak tá pride BKM 1789, 328; Ti pobo'zni ſze preczi 'zaloſztio, kak naj prvle vpamet vzemejo, ka ſzo vgrejſili KŠ 1754, 73; právo volo má, da kak náj prvle de mogoucse, ſzvoji grejhov ſze ſzpovej KMK 1780, 73
Zadetki iskanja
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
Prekmurski
kàkgòdi ozir. zaim. kakršen koli: Vu vszákom boleznom szrdczi Vu kakgodi te'zkôcsi, I boj Vszêm voj KAJ 1848, 118; I csi nasz sztrási kakgodi bojazen KAJ 1848, 163; Csi nasz kakgodi nevôle te'zijo KAJ 1848, 62; V-kakgodi szkoncsávanyi KAJ 1848, 308
Prekmurski
Prekmurski
kàkkòli vez.
1. kakor, kot: ka bi nyegovo Bo'sánſzko volo tak ſzpunili, kakkoli Angye-lje, i ſzvéczi ſzpunyávajo KMK 1780, 28; Kakkoli 'séden jelen setüje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; je potrejbno tüdi racsun i félo grejha povedati, kakkoli vu vszákom grejhi KM 1783, 147
2. kakor koli: vsza prepovidáva, Stera ſzo kákkoli naſſega bli'snyega KM 1783, 276; Nesznájsna vértinya, kakkkoli bogata, je odürna KOJ 1845, 41; i gdakoli je kakkoli velika goszpoda obêdivala pri nyegovom sztôli KAJ 1870, 54
1. kakor, kot: ka bi nyegovo Bo'sánſzko volo tak ſzpunili, kakkoli Angye-lje, i ſzvéczi ſzpunyávajo KMK 1780, 28; Kakkoli 'séden jelen setüje k-mrzlomi ſztüdenczi KM 1783, 2; je potrejbno tüdi racsun i félo grejha povedati, kakkoli vu vszákom grejhi KM 1783, 147
2. kakor koli: vsza prepovidáva, Stera ſzo kákkoli naſſega bli'snyega KM 1783, 276; Nesznájsna vértinya, kakkkoli bogata, je odürna KOJ 1845, 41; i gdakoli je kakkoli velika goszpoda obêdivala pri nyegovom sztôli KAJ 1870, 54
Prekmurski
Prekmurski
kàko vez.
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4
II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
I. med členi v stavku
1. kakor, kot, za izražanje primerjave glede enakosti: On je kako edno vſzádjeno drevo poleg potoka SM 1747, 92; Bio je gvant nyegov bejli, kako ſznejg KŠ 1771, 97; Nazáj ſzam ſze 'se povrno kako rászipni ſzin k-tvojoj dobrouti KM 1783, 151
2. za izražanje primerjave sploh: ti nyé koronues zmiloschov, kako zednim paisom ABC 1725, A8a; [Kristus] priſzpodoben je bio k lidém, i vnosenyej je nájden, kako cslovik KŠ 1754, 106; Kako ſzencza ſzo, ſzprávlajo i ſzkrbijo ſze KŠ 1754, 240; odpüſzti nám dugé naſe, kako i mi odpüſcsamo du'znikom naſim KŠ 1771, 18; Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén, kako vám KŠ 1771, 36; odpüſzti nám dugé naſſe, kako i mi odpüſcsamo du'snikom naſſim KMK 1780, 25; Kako k-hládnoj vodi Setüje BKM 1789, 4b; Kako ſzuncze tak ſzvetli bodemo SŠ 1796, 8; Csini nogé moje, kako jelena TA 1848, 14
3. za izražanje položaja osebe: zvoli ſzi je edno poſteno Oszobo, kako Vértes Jánosa csér SIZ 1807, 4
II. v odvisnih stavkih za izražanje primerjave: Kako ta verna mati, Scsé deczi pomôcs dati, Tak Bôg te ſzvoje zmága, Bráni BRM 1823, 37; Kako ſzte poſztavili kotrige vaſſe na ſzlü'zbo pravicze KŠ 1754, 120
Prekmurski
kàkokòli vez. kakor koli: Kakokoli ſzeje eſche ani eden cslovik nei naroudo, a niſze ne narodi, koteri bi biu brezi vſzega greiha ino makule, glih rávno ſzteim tálom ani edne knige ne naides TF 1715, 48
Prekmurski
kàkòli ozir. zaim.
1. kar koli: Kakoli je nas Boug ſztvouro, Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; je vſze lá'z, kakoli je brezi vöre, ali kakoli ſze vnevörnoſzti zgodi KŠ 1771, 445; ſzem jaſz zadovolen, kakoli mi dá Boug SM 1747, 73; Kakoli je on ſzkoncsao KŠ 1754, 269; ji je obecsao dati, kakoli ga bode proſzila KŠ 1771, 47; Kakoli ſzi na ete ſzvejt ſztvouro BKM 1789, b; Nega nikaksega haszka, Ka koli mi delamo BKM 1789, 49; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti nahája BRM 1823, II; i vsze kakoli de csinio, szrecsno bode TA 1848, 3; i popejvajo vkakóli vrejmeni BKM 1789, 4; ali vkakoli 'zaloszti BKM 1789, 4b
2. kaj neki: I vſzi govorécſi: kakoli bode ztoga deteta KŠ 1771, 166
1. kar koli: Kakoli je nas Boug ſztvouro, Tou ſcsé i on zdr'zati KŠ 1754, 265; je vſze lá'z, kakoli je brezi vöre, ali kakoli ſze vnevörnoſzti zgodi KŠ 1771, 445; ſzem jaſz zadovolen, kakoli mi dá Boug SM 1747, 73; Kakoli je on ſzkoncsao KŠ 1754, 269; ji je obecsao dati, kakoli ga bode proſzila KŠ 1771, 47; Kakoli ſzi na ete ſzvejt ſztvouro BKM 1789, b; Nega nikaksega haszka, Ka koli mi delamo BKM 1789, 49; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj, tô vſze ſze i v-eti nahája BRM 1823, II; i vsze kakoli de csinio, szrecsno bode TA 1848, 3; i popejvajo vkakóli vrejmeni BKM 1789, 4; ali vkakoli 'zaloszti BKM 1789, 4b
2. kaj neki: I vſzi govorécſi: kakoli bode ztoga deteta KŠ 1771, 166
Prekmurski
kàkoti vez. kakor, kot: Placſimo ſze Kakoti pred zmo'znim ſzodczom BKM 1789, 61; Ka ſzo rejcsi Bo'ze csiſzte, Gli kakoti ſzrebro csiſzto BKM 1789, 185; Nas 'sitek je na toj zemli, Glih kakoti czvejt na pouli SŠ 1796, 16
Prekmurski
kàkov -a -o vpraš. zaim.
1. kak, kakšen: Kakove vöre cslovik ſzi ti TF 1715, 10
2. izraža visoko stopnjo: drügomi na 'saloszt na kvár, na kakov, i na kak veliki kvár KM 1783, 147; Oh! cslovik Kakov konecz bos meo, miſzli BKM 1789, 426; Oh ſzlatki Jezus! Za kakovi dug Ie tve trplejnye BKM 1789, 77; Jaj kakovo moucs za grejha! Ta ſzmrt je nad nami vzéla SŠ 1796, 122; kakovo ſzkrb on náſz má Vſzamogoucſi Boug nas BKM 1789, 337
1. kak, kakšen: Kakove vöre cslovik ſzi ti TF 1715, 10
2. izraža visoko stopnjo: drügomi na 'saloszt na kvár, na kakov, i na kak veliki kvár KM 1783, 147; Oh! cslovik Kakov konecz bos meo, miſzli BKM 1789, 426; Oh ſzlatki Jezus! Za kakovi dug Ie tve trplejnye BKM 1789, 77; Jaj kakovo moucs za grejha! Ta ſzmrt je nad nami vzéla SŠ 1796, 122; kakovo ſzkrb on náſz má Vſzamogoucſi Boug nas BKM 1789, 337
Prekmurski
kàkši -a -e vpraš. zaim.
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
1. kakšen, kateri, izraža vprašanje po kakovosti, lastnosti, značilnosti: Kaksa zapouvid je dána Ádami v-Paradi'somi KM 1796, 6; Szkáksega krüha KŠ 1754, 202; Káksi haſzek mámo ſzté jejſztvine i pitvine KŠ 1754, 206; Kákse je tak tou Králeſtvo KŠ 1754, 160; ki váſz lübijo, kákſi nájem bodete meli KŠ 1771, 17; Vu kákſem meſzti ſze je naroudo Kriſztus KM 1796, 88; vu kákſoj obláſzti eta csinis KŠ 1771, 69; Szkákſim tálom tou csiſztoucſo dobimo KŠ 1754, 47; Z-káksim tálom sze zgotovi pogodbeno prisesztno vrejmen vu zvesüvánom módusi KOJ 1833, 9; Keliko i kákse litere májo Vougri KOJ 1833, 2; Kákse litere escse naprêprihájajo vu vogrszkom jeziki AIN 1876, 6; Kaksa bodo [telesa], gda gori ſztánejo KŠ 1754, 140
2. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar določa samostalnik: Ah! káksa radoszt ſze odpré KŠ 1754, 274; Kaksa groza bi nam vmárjala szrdcze, Gda bi nam KAJ 1848, 7
3. v odvisnih stavkih za izražanje nedoločnosti v glavnem stavku imenovane osebe, predmeta, dejanja ali stanja: Piſzács je bio, nej, kákſi Novacziánus, liki ſze je nikim drejmalo KŠ 1771, 668; i ſzuncſena hicza, ali kákſa drüga hicza nebo nyim skoudila SM 1747, 31; Vsaka stvár .. radi bi zvedli, kak živé, kákša je njena lastivnost AI 1878, 3; liki licze kákſega angyela KŠ 1771, 358; Rêcs je vöpovêdanye káksega dugoványa AIN 1876, 7; Naj ſze vö ſzká'ze i vidi, kakse ſzmo vöre KŠ 1754, 172; prepovidáva nadigávanye k-káksoj ſztvári, ſz-ſterov bi radi ládali KŠ 1754, 59; náj zvejm, za kákſi zrok kricsijo tak na nyega KŠ 1771, 412; neznamo, kákse vino je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; máloi Deczi, kotera mleiko, nei kákſo vládno jeiſztvino potribüje TF 1715, 8; Kákſo lübézen ſzo meli prvi krſztsanye k-Jezuſi da liki ſzo za KŠ 1771, 339; Na kákso nouto ſze má popejvati peſzen, napiſzek ká'ze BKM 1789, 5; neznamo, kákse vino i v káksem pehári je Kriſztus dáo KŠ 1754, 203; eti knig ſzpravitela pa vkákſem poſtenyej ſzi du'zen dr'zati KŠ 1771, A8a; Dabi ſze záto tá nevola ſzkákſim tálom zvrácſiti mogla KŠ 1754, 5a; csi ga ſzami ſzkákſov skerjouv bujemo KŠ 1754, 38; znamenüvajoucsi ſzkákſov ſzmrtyov nyemi je mrejti KŠ 1771, 309; liki kákse szove v-kmiczi na hüdo i dobro ednáko brecsijo KOJ 1845, V; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem iſzkati KŠ 1754, 4; Ár znáte, kakſe zapouvidi ſzmo vám dáli KŠ 1771, 619; Z-káksimi recsmi je potrejbno proſziti SIZ 1807, 3
Prekmurski
kàkši -a -e ozir. zaim.
1. kakšen, kateri: I kaj te na roké vzemejo, da ſzkákſim talom ne vdáris vkamen nogou tvojo KŠ 1771, 176
2. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnikih kakršen: bode vſzáki csüo, Káksi je on tü nigda bio KŠ 1754, 271; je Nouvi Zákon .. Sirianſzki jezik kákſi je teda rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; kákſaje vraisja zla volja TF 1715, 28; velika moka, kákſa je nej bila od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 80; na ete, kákſega ſtés jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; Katekizmus .. kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; Steri .. kákſi ſzo tútorje KŠ 1754, 31; Ta dugoványa, kákſa jeſzo, a) Ta ſzmert SM 1747, 37; tejla dela, kákſa ſzo eta KŠ 1771, 568; Evangyeliſte, kákſi je i vecs bilou KŠ 1771, 158
1. kakšen, kateri: I kaj te na roké vzemejo, da ſzkákſim talom ne vdáris vkamen nogou tvojo KŠ 1771, 176
2. v vezniški rabi, v oziralnih odvisnikih kakršen: bode vſzáki csüo, Káksi je on tü nigda bio KŠ 1754, 271; je Nouvi Zákon .. Sirianſzki jezik kákſi je teda rasérjeni bio KŠ 1771, A5a; kákſaje vraisja zla volja TF 1715, 28; velika moka, kákſa je nej bila od zacsétka ſzvejta KŠ 1771, 80; na ete, kákſega ſtés jezik obrnyeni KŠ 1771, A7a; ſztákſov páſzkov, zkákſov ſzem naibole mogau TF 1715, 9; Katekizmus .. kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; Steri .. kákſi ſzo tútorje KŠ 1754, 31; Ta dugoványa, kákſa jeſzo, a) Ta ſzmert SM 1747, 37; tejla dela, kákſa ſzo eta KŠ 1771, 568; Evangyeliſte, kákſi je i vecs bilou KŠ 1771, 158
Prekmurski
kàkši gòder ~ -a ~ -e ozir. zaim. kakršen koli, kateri koli: boidi on priáteu ali nepriáteu kákſega goder národa ino réda cslovik TF 1715, 14
Prekmurski
kàkši gòdi ~ -a ~ -e ozir. zaim. kakršen koli: Ako szi vu deiſztvi ali vu detinſztvi, vkaksem godi rédi vjednom ſztoi dokoncza SM 1747, 89
Prekmurski
kàkši kòli ~ -a ~ -e ozir. zaim. kakršen koli: Nyim sze mili káksi koli betesnik KOJ 1845, 111; ár sze je nyemi nej milo káksi koli sztrosek KOJ 1848, 68; Vu priszpodáblanyi káksegakoli dugoványa k-tomi drügomi KOJ 1833, 134; ki ſze za koj ſtimajo, káksikoli ſzo nigda bili, meni je za tou nikaj KŠ 1771, 559
Prekmurski
kàkšištéč kákšaštéč kákšeštéč ozir. zaim. kakršen koli: Csi verbum ail káksastécs drüga vojvoszka rejcs znamenuje KOJ 1833, 129; na ete, kákſega ſtés i csujes, jezik KŠ 1771, A7a
Prekmurski
kákšitákši kákšatákša kákšetákše ozir. zaim. kakršen koli: szo nyemi z-káksimtáksim tálom postenye szkázali KOJ 1845, 18
Prekmurski
kákšnost -i ž kakovost: Táksega hipa more z-substantivuma káksnoszt znamenuvajoucsi adjectivum napraviti KOJ 1833, 22
Prekmurski
kákšost -i ž kakovost: Adverbium, steri dugoványa ino csinejnya káksoszt naprejdá i zravna KOJ 1833, 104; [dostavki] 3. Kákoszt kázajocsi AIN 1876, 38; Govedo se po tem svojem kákšosti i starosti imenüje AI 1878, 15
Prekmurski
kàkšté ozir. zaim. kakršen koli: Naides na vſzáko priliko, vu kaksojsté ſztávi ſzi pripravno Boga zvisávanye BRM 1823, II; vſterom lejhko vſzáki, kakſté réda cslovik ſzi je, gori nájde ſzvojo cséſzt KŠ 1754, 9a; [krüh] er'zéni, ali ſzkakſté drugoga ſzilja KŠ 1754, 202; jo je nej ſzlobodno odpiſztiti za kak ſté zroka volo KŠ 1771, 62; ki bi ſze okouli gonili od vſzákoga votra kakſté návuka KŠ 1771, 581; [gorčično zrno] vékse je od kakſté zelenyá KŠ 1771, 44; ſze prepovidáva bli'snyega naſſega kakſté zbantüvanye KMK 1780, 43; naj ſze navcsis, nej taki kaksté ſzvetlini vörvati KM 1790, 38; moremo ga vu kakſté vodou pogroziti KŠ 1754, 188; Pomágaj Goszpodne, vu kakſté nevouli KM 1783, 34; csi ſzmo vkak ſté kvári BKM 1789, 345; Na koga sze naszlányamo Vu kaksté dreszélnoszti KAJ 1848, 58
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 156
- 157
- 158
- 159
- 160
- 161
- 162
- ...
- 894
- Naslednja »
Število zadetkov: 17874
Dostopnost