Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
grísti grizém nedov.
1. gristi, drobiti z zobmi: zácsali grizti KŠ 1771, A2b; je nej ſzlobodno griſzti KŠ 1771, A2b; je nej ſzlobodno griſzti KŠ 1771, 458; Rágni; grizti KOJ 1833, 170; falat krüha, ali kaj drugo griszti valón AI 1875, br. 2, 7
2. napadati z zobmi, pikati: kak csemérna kacsa grizé BKM 1789, 14; medved (z-zobmi) grizé KAJ 1870, 10; Oſtíjo, ſtere ne grizémo KMK 1780, 65; nyi jeziczke oſztri Grizéjo me BKM 1789, 5b; Kak dugo te kacse bodo grizle KM 1783, 286
3. vznemirjati, povzročati neprijetnosti: Naj szi me grizé jezik jálnikov KAJ 1848, 239; eden toga drugoga grizéjo KOJ 1833, XIV; Csi te pa edendrugoga grizli i jeli KŠ 1771, 568; I grizli ſzo jezike ſzvoje KŠ 1771, 795
grizéči -a -e grizeč: Kak cserv grizécsi grejh csemérni Grizé mené BKM 1789, 206; Luthera vozostampane grizécse predge i povedki KOJ 1845, 55; májo grižéča vüsta AI 1878, 32; miszli, oh cslovik! csrv grzécſi KM 1783, 211
Prekmurski
grìva -e ž griva: z-steroga lepe grive viszijo KAJ 1870, 88
Prekmurski
grívi -a -o prid. pravi, resničen: je gornya in o dolnya szlovensina griva puscsava posztala KOJ (1914), 96; je 'selo v-piszmi prosnyé i to'sbé pred szébe posztaviti, nej pa z grivov recsjouv KOJ 1848, 31; Bajce szo grívi grobi za 'zivôcse bívoszti KAJ 1870, 85; grivi razbojnicke AIP 1876, br. 9, 2
Prekmurski
grìža -e ž griža: Vérhas; gri'sa KOJ 1833, 181; trésliko i gri'zo majoucsi KŠ 1771, 428; je ocsa rávno teda vu gri'ſi, i v-trésliki le'sao KM 1796, 130
Prekmurski
Gr̀k tudi Gèrk -a m Grk: Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; Grk po natúri KŠ 1771, 435; Nej ga 'Zidova, ni Grka KŠ 1771, 154; 'Zidovov i Grkov vnouga vno'zina KŠ 1771, 385; prejdgamo Kriſztuſa, 'Zidovom iſztina ſzpáko, Grkom pa bláznoſzt KŠ 1771, 492; je Gejza neprilicsen bio Bulgárczom ino Grkom KOJ 1848, 10; tam Grke, eti pa Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1771, 5b; ki ſzo med Grkmi raſztepeni KŠ 1771, 290
Prekmurski
gr̀lica -e ž grlica: Nedáj zvirini duse grlicze tvoje TA 1848, 60; dáli bi áldov eden pár grlicz KŠ 1771, 169
Prekmurski
Grlinci -nec m mn. Gerlinci, kraj v Prekmurju: Görlinczi KMS 1780, A2b
Prekmurski
gr̀liti se -im se nedov. daviti se: szká'zem pomôcs, têm, ki sze grlijo TA 1848, 9
Celotno geslo Frazemi
gŕlo Frazemi s sestavino gŕlo:
bíti do gŕla sìt kóga/čésa, bíti kóst v gŕlu kóga, cmòk v gŕlu, cmòk v gŕlu se naredí kómu, dréti se na vsè gŕlo, držáti nòž na gŕlu kóga, globôko gŕlo, imeti cmòk v gŕlu, iméti súho gŕlo, kóst se zatákne kómu v gŕlu, kóst se zatíka kómu v gŕlu, [kot] kóst v gŕlu, kričáti na vsè gŕlo, namočíti si [súho] gŕlo, nastáviti kómu nòž na gŕlo, na vsè gŕlo, nòž na gŕlu kóga, ózko gŕlo, pognáti po gŕlu, poplákniti si [súho] gŕlo, smejáti se na vsè gŕlo, správiti kàj po gŕlu, vôda têče kómu v gŕlo, vpíti na vse gŕlo, zasmejáti se na vsè gŕlo, zmočíti si [súho] gŕlo
Prekmurski
gŕlo tudi gèrlo -a s
1. grlo, zgornji del sapnika: naj ſze vſzáki do grla naſzühne KM 1790, 78; Tu sze zovádi gibcsnoszt grla i prsztov KOJ 1845, 5; Tomi jálnomi vnyega grlo páſzti BKM 1789, 376; I ſzvoje grlo bi napunila SŠ 1796, 96; nego rai ſzpunim gerlom kricsio TF 1715, 4
2. kar je temu podobno: odprti grob je nyi grlo TA 1848, 5; Zgrla peklénſzkoga pocsinek ſzem doubo BKM 1789, 303; nyih gerloie eden odperti grob TF 1715, A7b; zvraiſega gerla ino vládanya vönka oſzlobodo TF 1715, 22
3. vrat: Na grli lepo belo lišo má AI 1878, 10
Celotno geslo Frazemi
gŕm Frazemi s sestavino gŕm:
bíti za vsákim gŕmom, ne rásti za vsákim gŕmom, rásti za vsákim gŕmom, v tém gŕmu tičí zájec, za vsákim gŕmom
Prekmurski
gŕm tudi gèrm -a m grm: Bokor, germ AIN 1876, 68; V-gôsztom grmê on vu miri szedí KAJ 1870, 114
Prekmurski
grmèti tudi germéti tudi grumèti -í nedov. grmeti: Csi gli bliſzka i germi SM 1747, 76; Dörögni; grumeti KOJ 1833, 154; Grmí. Manydörög KM 1790, 92(a); Bliszka i grumí KOJ 1845, 102; Csi je gli grmelo mocsé BKM 1789, 361; pren. ka ti zdaj tva vüha grmíjo SIZ 1807, 47; Goszpod je grumio vu nébi TA 1848
Prekmurski
grmíč -a m grmič: Ali naidem vleti vu grmicsi Pocsinka sztan KAJ 1870, 56
Prekmurski
grmíček -a m grmiček: Zláti grmiček rasté AI 1878, 51
Prekmurski
gr̀mlajca tudi gr̀mlajnca tudi gèrmlanca tudi gr̀mlaca tudi grúmlaca -e ž grmenje: grmlajcza ſze je zgodila KŠ 1771, 308; Grmlajncza. Menydörgés KM 1790, 92; Grmlâcza BRM 1823, IX; tou je, ſzinovje grmlajcze KŠ 1771, 110; Malo grmlajcze brezi bojazni BKM 1789, 444; ſzo vö sle bliſzkanycze i grmlanycze i gléſzove KŠ 1771, 774; i ſzedem grmlajncz na ſzedem koflike kázajoucsi KŠ 1771, 766; neba je dála grúmlâczo TA 1848, 62; Po grúmlâczi sze dá zráki csisztôcsa KAJ 1848, 361; Zvihérom zvékšine blisk i germlanca hodi BJ 1886, 35
Prekmurski
gr̀mlavica -e ž grmenje: I v-grmlaviczi mi Tebé hválimo BRM 1823, 440
Prekmurski
gr̀mlenca tudi grúmlenca -e ž grmenje: ka letosz pá vnogo szilnoga de'zd'za i vnogo grmlence bode AIP 1876, br. 6, 8; vnogokrát je “éljen” grumlence csuti bilo AIP 1876, br. 5, 2
Prekmurski
grmlénje tudi grumléjnje -a s grmenje: Csüli szmo grmlênye AIP 1876, br. 4, 8; na gori sinajszkoj med grumlejnyom i bliszkanyom KOJ 1845, 120; pren. nego szlisavsi grumlejnye z-Rima za volo Robert Károla KOJ 1848, 43
Prekmurski
grmóuvje tudi grmóvje -a s grmovje: i v szodisinszko grmouvje notrilücso KOJ (1914), 108; cvetje je brála med grmôvjem KAJ 1870, 13; se zadržáva pod grmovjom AI 1878, 10
Število zadetkov: 17851