Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
rožláti -ám nedov. rožljati, ropotati: na hi'si zacsne nekaj od dvora za tem róslati KOJ 1845, 98
rožlajóuči -a -e rožljajoč, ropotajoč: Nad spajsznim sztarczom szo sze mimo ro'slajoucsi Vougri zaszmejali KOJ 1914, 127
Prekmurski
rožnáti -a -o prid. oborožen: Gda eden mocsen ro'znáti varje ſzvoj dvor KŠ 1771, 207
Prekmurski
Rúbenov -a -o prid. Rubenov: zplemena Rúbenovoga dvanájſzet jezér zapecsácseni KŠ 1771, 779
Prekmurski
rúd -a m oje: Rud; rúd KOJ 1833, 171; Cêla kôla za rúd i ohé vozi márha KAJ 1870, 72
Prekmurski
rúdna -e ž rudnik: Bethlen Gábor po gornyoj vogriji vsza meszta, rúdne i gradé pod szvojo oblászt podlo'si KOJ 1848, 90
Prekmurski
Rúfuš -a m Rufus: I pripravili ſzo Simona Czirenajſzkoga ocso Alexandra i Rufuſa KŠ 1771, 152
Prekmurski
rǘm -a m hrumenje, hrup: Nyi rüm tá leti po vszê dr'zélaj TA 1848, 15; velkoga veszeljá rüm ga je pozdrávlo AI 1875, br. 1, 4
Prekmurski
rumèni -a -o prid. rdeč: Rumeni KMS 1780, A3; Glédaj, kak ſze rumena fárba premini KM 1783, 201; odpüſzti mi po oſztroj i tvoji rumeni ranaj KMK 1780
Prekmurski
rumenìlo -a s rdečilo: Nasim szoszedam i preglédejo na szvojoj Ekklesii z-rumenilom dugo zakrite grbe KOJ 1845
Prekmurski
Rús -a m Rus: Napoleon serege pela na szeverne kraje prouti Rúszi KOJ 1848, 119; Tak szo sze Magyari zácsali szvojo prázno zemlo z-Ruszmi oblüdovititi KOJ 1848, 10
Prekmurski
Rúsia -e ž Rusija: na mejaj erdécse Rúszie szo Kommandantje vsze braniscsa lytvánszkomi hercegi zoudali KOJ 1848, 48
Prekmurski
rúski -a -o prid. ruski: Ete szlovenszke národe ruszki vladár pomága AI 1875, kaz. br. 3; Nasa, rúszka i prájszka vojszka je tri lejta vu Franczúszkom osztála KOJ 1848, 121; ka od tri vládnikov sztrána, kak od nemskoga, od nasega i od ruszkoga je dokoncsano biló AIP 1876, br. 1, 3; goslar, ki je z ruske svatovčine domo šo AI 1878, 9
Prekmurski
Rúsko -ga s Rusija: Ár gda bi on dale i dale notri v-Rúszko priso KOJ 1848, 119; Letosz sze nê v-Ruszkom nê v-Ameriki toliko pripôvalo AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
rüslàti -ám nedov. krakati: Tam rüslá kóvran ino vrana BJ 1886, 31
Prekmurski
rǘš -a m rušenje, podiranje: Grüntao szi na rüs bolvansztva KAJ 1848
Prekmurski
rǜšenski -a -o prid. ki je iz finega platna: I küpo je rüſenſzko plátno KŠ 1771, 154; Jó'sef je küpo rüſenſzko plátno KM 1796, 112; I eden nikſi mladénecz oblecseni vrüſenſzkom gvanti na golouti KŠ 1771, 149; ſzedem angyelov oblecseni zcsiſztim i bejlim rüſenſzkim plátnom KŠ 1771, 794
Prekmurski
rǘšiti -im nedov. rušiti, uničevati: Szkim rüſimo pomislávanya viſzokoſzt KŠ 1771, 545
rǘšiti se -im se rušiti se, podirati se: Mocsni zidi Zvrejmenom ſze rüſijo BKM 1789, 432; Mocsni zidi Zvrejmenom ſze rüſijo SŠ 1796, 169
Prekmurski
rùšt -a m ostrešje: zadoszta dela má teszács cêli rust on more zgotoviti KAJ 1870, 74; Hiže rušt tesáč zgotovi BJ 1886, 6
Prekmurski
Rúta -e ž Rut: [knige] Ruthe KŠ 1754, 2; Boóz je pa poroudo Obeda zRuthe KŠ 1771, 4
Prekmurski
rúžen -žna -o prid. grd, omadeževan: czérkev ſzrczá mojega je vſzegavejcs necsiſzta i rú'zna hi'za KŠ 1754, 235; Oh ti ruſna, ſztrasna ſzmrt BKM 1789, 98; Zamázana deca i skéri jêsztvine szo rú'zna mrzia KAJ 1870, 43; Delai vu mojoi Düſsi edno ruſno odürnoſzt SM 1747, 49; dabi ſze mi vucsili nyé za veliko ruſno dugoványe derſati SM 1747, 40; [tela] Ti bodo neverni pa necsiſzta i ru'zna KŠ 1754, 140; i vu ſz. krſzti ocſiszto i o'zivo vu vno'zina rú'zni grejhov nazáj zblato KŠ 1754, 230; Vu rú'zni grejhi ne prejdem KŠ 1754, 255
Število zadetkov: 25032