Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
krjhkóuča in krkóuča tudi kerkóuča tudi kerkóča -e ž krhkost, slabotnost: Ar ſzem jaſz liki ſzkrjhkoucse moje, jáko gyedrno doprneſzao KŠ 1754, 230; Csi pa ztelovne krjhkoucse vu grejh ſzpádnemo KŠ 1771, 819; Sz-krkoucse cslovecse gori me scsé vzéti SŠ 1796, 79; I dobro znás vſze krkoucſe BKM 1789, 141; Pomágai mi, da moio kerkocso ſzmertna boiazen ne preobláda SM 1747, 58; Vſzáka kerkoucsa je vu naſem csloveſztvi BKM 1789, 150
Prekmurski
kr̀lav -a -o prid. kuštrav: Vnougoga kecska, kako cziganjſzka je krlava SIZ 1807, 56
Prekmurski
kr̀ma tudi kèrma -e ž krma: [Bog] ſteri dá kermo neimoi ſivini TF 1715, 47; ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Étel; étek; jejsztvina, hrána, krma KOJ 1833, 155; Krma sze letosz lepa pripovala AI 1875, kaz. br. 8
Prekmurski
krmežlívi tudi kèrmežlivi -a -o prid. krmežljav: je krme'slive ocsi majoucso Lio doubo za 'seno KM 1796, 21; pri etaksoj hi'si vszi krváve i kermeslive ocsi májo KOJ 1845, 39
Prekmurski
kr̀miti -im nedov. krmiti, hraniti: Nevelni; gori hrániti, krmiti KOJ 1833, 166; ka ſzo 'sivino v-ſtalli lejhko krmili KM 1790, 64; pren. Néſzladno ſzte 'ziveli na zemli, krmili ſzte ſzrczá vaſa, liki kdnévi klánya KŠ 1771, 753
kr̀mleni -a -o krmljen, pitan: I prineſzte to krmleno tele KŠ 1771, 223
Prekmurski
kr̀mlejnje tudi kèrmljenje -a s krmljenje, pitanje: Ječmen največ se nuca za kermljenje AI 1878, 41; Žalod je dober za krmlejnje svinj AI 1878, 46
Prekmurski
krnjásti -a -o prid. pohabljen, okrnel: Tsonka; csonklavi, krnyászti -a -o KOJ 1833, 177
Prekmurski
krnščák -a m klobuk: Kalap; krnscsák, klobük KOJ 1833, 161
Prekmurski
krobǜla -e ž košara: Vido ſzam vu ſzneh, kak da bi tri krobüle mele meo na mojoj glávi KM 1796, 27
Prekmurski
kròf -a m golša: Begy; krof, püta KOJ 1833, 152
Prekmurski
kroplìva -e ž kopriva: Urtica Kropliva KMS 1780, A8; Tsalán; kropliva KOJ 1833, 176; Kropliva .. Žgéča náras AI 1878, 44; Szvinyé jéjo kroplive KAJ 1870, 69
Prekmurski
krópni -a -o prid. voden, nekvaliteten: Tônye meszô krôpna 'zupa KAJ 1870, 136
Prekmurski
krósna -sen s mn. statve: Dvôja krôszna gori posztávsi, tkala szta AI 1875, br. 1, 6
Prekmurski
kròtek -tka -o prid. krotek, ponižen: Jámbor; krotki, pobo'sen KOJ 1833, 161; Oh krotki Jezus KŠ 1754, 228; kaj ſzam jaſz krotki i ponizen KŠ 1771, 37; Krotki ágnecz i nedu'zni BKM 1789, 87; Krotek Cslovik KM 1790, 68; kony, csi glih jáko krotki AI 1875, kaz. br. 8; Ponizno i krotko ſzrczé Boug vſzigdár rad lübi BKM 1789, 13; naj ſze pokorni i krotki knyej ſzka'zujo KŠ 1754, 221; Nego ſzmo bili, liki decza krotki KŠ 1771, 616; Bláseni ſzo ti krotki KMK 1780, 96; Jeli kâ krotke ali hi'zne sztvarê KAJ 1870, 10; nej ſzamo tim dobrim i krotkim KŠ 1771, 707
krotkéjši -a -e krotkejši, ponižnejši: csi erdélszkoga Glavara, na krotkejse miszli, návade i segé privcsila KOJ 1848, 10
nájkrotkéjši -a -e najkrotkejši, najponižnejši: Jezus náj krotkejſi KM 1783, 40; Najkrotkêsim szmrtom je mrla AIP 1876, br. 2, 7
Prekmurski
kròtko prisl. krotko, ponižno: Kriſztus krotko ide po Samárii KŠ 1771, 196; Hüdo z-hüdim ne placsüjte, nego ono krotko pretrpte KM 1790, 70; vsigdár krotko i dobro bodem hodo BJ 1886, 7
Prekmurski
kròtkost -i ž krotkost, ponižnost: Ka eſcſe eſzi ſzlisi krotkoſzt KŠ 1754, 41; Szád Dühá je pa krotkoſzt KŠ 1771, 568; ali zlübéznoſztyov i v-Dühi krotkoſzti KŠ 1771, 498; Ti ſzi Duh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; da je lepse na krsztsánszko krotkoszti mirnoszt sze vaditi KOJ 1848, 11; môdroszt, I 'znyé zhájajôcso kortkoszt KAJ 1848, 206; da vu krotkoſzti ktebi priglihnejſi bodem KŠ 1754, 239; váſz po krotkoſzti i miloſztivnoſzti Kriſztuſovoj KŠ 1771, 545; Vkrotkoſzti leipo tiho hodi BKM 1789, 8; Zevſzov poniznoſztyov i krotkoſztyov KŠ 1771, 580
Prekmurski
krotkóuča -e ž krotkost, ponižnost: Düjh krotkoucse KM 1783, 46
Prekmurski
króto in króuto prisl. zelo, močno, hudo: Krouto i jáko vörjem TF 1715, 37; Kriva ſzvedocsánſztva ti kroto variſze SM 1747, 89; Krouto, i jáko vörjem SM 1747, 37; ár je dober krouto KŠ 1754, 266; ka ſzmo prouti tebi krouto neſzmerno pregrejſili KŠ 1771, 852; A gizdáve zvisávcze, On krouto oduri BKM 1789, 13; Gda bi ſze Peter krouto joukao KM 1790, 52; Krouto nepobo'sno KM 1796, 69; Szkuzis ſze krouto nad menom SŠ 1796, 159; Oni sze nájbole od 179 ½ leta máo krouto szkrbijo nej szamo za obarvanye szvojega Jezika KOJ 1833, VIII; Vszegavejcs nám je krouto potrejbna KOJ 1845, 5; nepriátelje sze naj krôto szrame'zlüjejo TA 1848, 6; vidévsi Gejza, da sze lüsztvo po vnougom krivicsnom bojovanyi krouto vosztrejbi KOJ 1848, 10; Bledoj materi dobra pecsénya bi sze krôto 'zmajila AI 1875, kaz. br. 7
Prekmurski
kroutodòstakrat prisl. zelo mnogokrat: Kroutodosztakrát pri nomenaj, steri zádnyo litero májo b KOJ 1833, 44
Prekmurski
kroutovnògokrat prisl. zelo mnogokrat: Kroutovnogokrát, nájbolye z-neokoncsivnim módusom kákse rejcsi sze raztrgajo KOJ 1833, 124
Število zadetkov: 35606