Zadetki iskanja
Vorenc
učenik m, F11, didascalus, -li, en moiſter, vzhenyk, ali ſhulmaſter; docens, vuzhenyk; interpres, tolmizhar, iṡlaguvez tega piſma, vuzhenyk; laurea, -ae, en lorberṡki kranzil, ali ſhapel, ṡa marternike, vuzhenike, inu divize; ludi magister, ſhulmaſter, vuzhenyk; paedagogus, -gi, en ſhulmaſter, ali preceptor, teh mladih vuzhenyk; paedotriba, -ae, otrozhji vuzhenyk; praeceptor, -oris, vuzhenyk, katerimu je mladúſt podverṡhena; profeſsor, en ozhitni vuzhenyk inu braviz; rabbones, vuzheniki; rhetor, -ris, en vuzhenyk kunṡhtniga, lépiga, dobriga, inu zhedniga govorjenîa
Vorenc
učenje s, F7, docibilis, docilis, vuzhliu, na vuzhenîe ẛaſtopin; docibilis deo, k'vuzhenîu Bogú; docilitas, -tis, navuzhlivoſt, ena dobra ṡaſtopnoſt k'vuzhenîu; evigilare in studio, v'vuzhenîu ſe fliſſati; litterarius ludus, piſma vuzhenîe; litteratura, -ae, piſma vuzhenîe; paedia, -ae, navuk, ali vuzhenîe v'vſih dobrih rizhéh
Vorenc
učeno prisl., F6, doctè, kunſhtnu, vuzhenu; excellenter, preṡhlahtnu, po junazhku, prou modru, prou vuzhenu; litteratè, kunṡhtnu, vuzhenu; perdoctè, cilú kunṡhtnu, ali vuzhenu; peritè, vuzhenu, ṡaſtopnu; rhetoricè, modru, vuzhenu po ti pravi kunṡhti tega govorjenîa
Vorenc
učistiti dov., F3, expolire, vzhiſtiti, ſvitlú ſturiti, polikati; lustrare, vzhiſtiti, ozhiſtiti. Num:32; perpolire, lipú ſpalirati, vzhiſtiti, vſnaṡhiti, vgladiti
Vorenc
učiščen del., F2, expolitus, -a, -um, vzhiṡzhen, palieran, ſvitál ſturjen, polikan; perpolitus, -a, -um, lipú vzhiṡzhen, lipú vglajen
Vorenc
učiščenje s, F2, expolitio, vz[h]iṡzhenîe, vſaṡhenîe[!], paliranîe, polikanîe; perpolitio, ſvitlu vzhiṡzhenîe, lipu vglajenîe
Vorenc
učiti nedov., F27, addocere, pervuzhiti, podvuzhiti, vuzhiti; condocere, vuzhiti, pervuzhiti; docere, vuzhiti; figurare os pueri, eniga otroka vuzhiti govoriti; ignarus docendi, kateri neṡna vuzhiti; perdocere, cilú dobru vuzhiti; rudimentum ponere, ſe ṡazheti vuzhiti; saltator, tá kateri vuzhi pleſſati; prim. učan, učen
Vorenc
učiti se nedov., F23, adagia sunt: Poshtenîa ſe zhlovik vuzhy od tovarshtva; condiscere, ſe s'vuzhiti, ſe vuzhiti; discens, tá kir ſe vuzhy; discere, ſe vuzhiti; ediscere, ſe s'vunai vuzhiti; jacent studia, ſe vezh ne vuzhy; litteras attingere, ſe vuzhiti, ſtudèrati; ratis scirpea, plau ṡa vuzhiti ſe plavati is bizhka
Vorenc
Vorenc
Vorenc
ud m, F15, acopa, -orum, olie, ali masilu ẛa trudne glide, vude, ẛhyle, ali kite; arthritis, ſléherna bolezhina na vudih; articulus, zhlink, glid, vud; luxatio, ṡvinenîe, ṡvyn, ṡvinenîe eniga uda; membra, vudi, glidi, glidje; membratim, od vuda do vuda, od glida do glida; membrum, -bri, vud, glid; permanenter, v'hojenîu od eniga do druṡiga, kakòr enu dobru vinu grè od ene ṡhylize do druge v'zhlovéku, ali tá múzh ene arznîe od uda do uda; sensus, -us, pozhutik, um, udi, pozhutenîe, ṡaſtopnoſt; sideratio, ṡhkoda ṡkuṡi treiṡk, ali hudu vreme ſturjena: tudi kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou; sphacelus, kadar ṡkuṡi gnyloſt je vṡhè en vud mertou, en mertvi glid; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; symetria, -ae, pravu s'merjenîe, ali mèra teh vudou ene podobe
Vorenc
udarec m, F3, cottabus, -bi, tudi ẛaṡgonenîe eniga vdarza; percuſsio, percuſsus, -us, vdarez, vdarjenîe, byenîe; plaga, -ae, rana, ṡhlák, vdarez, ṡhtraffinga, ſtrán
Vorenc
udariti1 dov., F15, aggredi, zhes eniga s'beſſédo, s'mezhom vdariti; cornupeta, -ae, kateri s'rogmi bye ali vdari; feriens, tá kir vdari; ferire, vdariti, raniti; ico, -is, icere, ẛadéti, vdariti; impingere, ſe ṡadeiti, vdariti, v'ṡhkodo priti, ſpotikovati, ſpotakniti; impingere alapam, ṡa uhu vdariti, ṡhlaffernizo dati, na ṡobe zverkniti; irrumpere, predréti, naglu bukniti, po ſyli notar vdariti; percutere, vdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; percutiens, percuſsor, -oris, pogubaviz, kateri bye, ali vdari; referire, ſe braniti, inu okuli ſebe raniti, inu biti, ṡupèt naṡai vdariti; repercutere, ṡupèt naṡai vdariti, vezhkrat vdariti; reverberare, ṡupèt biti, ali tepſti, naṡai vdariti; verberare, tepſti, gaishlati, byti, vdariti, mlatiti
Vorenc
udariti2 dov., F7, colis, -lis, tá mehka mladiza per tertah, katera vſaku leitu vun vdari; epithema, kadar ſe kei v'prég vdari zhes en beteṡh, ali boléṡan, ali bolezhino; extuberatio, vun vdarjenîe, otúk, kadar en ṡhúl, ali tur vun vdari; medicamentum bezoarticum, arznia, katera múzh ima ſtrup pregnati od ſarza, de vun is zhlovéka vdari; molybditis, ena ſorta ſvinzhene peine, ſvinzhena peina, kar is ſvinza vunkai vdari, tá grampa; morbus palabundus, boléṡan, katera ṡkrivnu v'mei ludy vdari, ṡdai v'enim kraju ṡdaj v'drugim; repullulare, ṡupèt vunkai vdariti, inu raſti
Vorenc
udariti3 dov., F3, icere foedus, eno ṡavèṡo gori vdariti, ṡkleniti, ſturiti; ico, -is, icere, gori vdariti; negare, tajiti, ſe v'taibo poſtaviti, kratiti, odpovédati, doli vdariti
Vorenc
udariti4 dov., F5, hostilia resumere, ṡupèt nad ſovraṡhnika vdariti; impetere, k'malu na eniga planiti, vdariti; irruo, irruere, nad eniga bukniti, planiti, vdariti, ṡkozhiti; irruerunt in terram nostram, ony ſo v'naſho deṡhelo vdarili; impressio, mozhnu ſtiſkanîe, kadar s'ſylo ṡholnerji notar vdario
Vorenc
Vorenc
udarjen1 del., F12, clinicus, od Boṡhyga ṡhlaka vdarjen, kateri na poſtili leṡhy; feriendus, -a, -um, kateri ima biti vdarjen; fulmine ictus, od gruma vdarjen; ictus, -a, -um, ẛadiven, vdarjen; paralyticus, -a, -um, od Boṡhyga ṡhlaka vdarjen; percuſsus, -a, -um, vdarjen, byen; pulsus, -a, -um, vel pulsatus, -a, -um, gonen, pahán, vdarjen; repercuſsus, -a, -um, ṡupèt vdarjen, naṡai vdarjen; signaculum, -li, en gori vdarjen pezhat; syderatio, udi od Boṡhyga ṡhlaka vdarjeni; verberatus, -a, -um, vdarjen, otepen, byen
Vorenc
Vorenc
udarjenje1 s, F5, alapa, ẛhlafferniza, na lize vdarjenîe; ictus, -us, vdarjenîe, ẛamahnenîe; lividus, -a, -um, progaſt, zhernavkaſt, plav od vdarjenîa; percuſsio, percuſsus, -us, vdarez, vdarjenîe, byenîe; pulsatio, vdarjenîe
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 881
- 882
- 883
- 884
- 885
- 886
- 887
- ...
- 1035
- Naslednja »
Število zadetkov: 20691
Dostopnost