Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Vorenc
tolažiti nedov.F3, cohiberebraniti, v'kupai derṡhati, prepoveidati, v'kupai iméti, tolaṡhiti, ẛaderṡhati; sedaretolaṡhiti, potihiniti, ṡmyriti, potolaṡhiti, gaſſiti; temperareṡmeiſhati, tolaṡhiti
Vorenc
tolčak mmortariummoẛnar, tovzhak [poznejši pripis neznane roke]
Vorenc
tolčen del.pinsitus, -a, -umv'enim moṡhnerju ſtolzhen, ali tolzhen
Vorenc
tolči nedov.F8, lythagyrium, vel lythagirosſrebrá peina, katera ſe ṡkupai ſprime, en ṡrebern kamen rata, ṡa arznio nuza, inu malarjom sa farbo tolzhejo; pavicula, -aeen kÿ, ali bat, s'katerim ſe en iṡterleh tolzhe kadar ſe enu gubnu nareja; percuterevdariti, tepſti, tolzhi, mahniti; pilum, -litudi tú sheleisu, s'katerim ſe v'moṡhnerju tolzhe; pinsor, -oriskateri v'enim moṡherju tolzhe; pistillum, -litu ṡheléṡu, s'katerim ſe v moṡhnerju tolzhe; tereretolzhi; tunderetleizhi, biti, tepſti, tolzhi; prim. tleči 
Vorenc
toler mferula, -aeprizhka, ſhularṡki tollerji
Vorenc
tolih mF4, parazonium, -ÿen tolih, en voṡki mezh; pugio, -onistollih, enu kratku ṡhpizhaſtu oroṡhye ṡa preboſti; pugio. ein degen. tollih; sica, -aeena ſabla, en tolih, ṡakritu oroṡhje
Vorenc
tolik prid.F8, aequalis, -lisenák, enulik, ravnu tolik, glih raván; centuplusstukrat tulik; decuplusdeſsetkrat tulik; duplusdvakrat tulik; simplusenkrat tulik; tantus, -a, -umtulik, takú velik; tricecuplustrideſsetikrat tulik; vicecuplusdvaiſseti krat tulik
Vorenc
tolikanj prisl.F17, aequipolleolyh tolikain velam; aequivaleretolikain mozhi; duplum, -plidvakrat tolikain; intantumtolikain, taku delezh; refunderetudi tolikain poverniti; tantò meliustolikain bulſhe; tantoperetolikain; tantundemtolikain, raven toliku
Vorenc
tolikanjkrat prisl.totiestolikukrat, tolikainkrat
Vorenc
toliko prisl.F8, quadrupulus, -a, -umṡhtirikrat toliku; quantum tantumkoliku tuliku; tamtoliku; tantumtoliku, ſamu, li, deli; tantundemtolikain, raven toliku; tottoliku; totidemravnu toliku, tolikain; usque adeotuliku
Vorenc
tolikokrat prisl.totiestolikukrat, tolikainkrat
Vorenc
tolišič mpugiunculus, -litoliſhizh
Jezikovna
Tolkienovščina

Pred kratkim sem na spletu odkrila Jezikovno svetovanje, kjer odgovarjate na vprašanja povezana s slovnico in pravopisom. Ker imam tudi sama nekaj vprašanj, pri katerih bi potrebovala pomoč, dvomim pa, da bi bila le-ta dovolj zanimiva za širši krog jezikovnih uporabnikov, sem izkoristila ponujeno možnost individualnega svetovanja. Upam, da ni s tem nič narobe in da mi boste pomagali pri odgovorih na vprašanja, ki me težijo.

V fantazijskii literaturi se pogosto srečujemo z izmišljenimi jeziki. Kako torej podomačevati (oz. ali sploh podomačevati) imena bitij in pripadnikov narodov, še zlasti tam, kjer je v prevodu literarnega dela zaželjeno prikazati tudi razliko med dvema jezikoma, resničnim in izmišljenim, in njunimi jezikovnimi značilnostmi? Do kakšne mere je smiselno ali nujno podomačevati besede iz takšnih jezikov in kakšna bi bila njihova najpravilnejša oblika?

Kot primer bi navedla Tolkienova dela (predvsem Silmarillion) in njegova poimenovanja bajeslovnih bitij (Ainur, Valar, Maiar) ter narodov (Noldor, Sindar, Teleri) v jeziku quenya (Quenya). Tukaj je nekaj primerov (osebnih lastnih imen) v edninski in množinski obliki:

Ainu (ed.) --> Ainur (mn.)

Vala (m. sp., ed.) --> Valar (m. sp., mn.)

Valië (ž. sp., ed.) --> Valier (ž. sp., mn.)

Maia (ed.) --> Maiar (mn.)

Noldo (ed.) --> Noldor (mn.)

Elda (ed.) --> Eldar (mn.)

Teler (ed.) --> Teleri (mn.)

Quende (ed.) --> Quendi (mn.)

Množinske oblike teh poimenovanj v besedilu močno prevladujejo, zato me zanima, po kakšnem vzorcu je treba to množino sklanjati v slovenskem prevodu?

Je potrebno:

1. izhajati iz edninske oblike samostalnika in množino sklanjati po 2. moški sklanjatvi: Vale-Val-Valam-Vale-o Valah-z Valami

2. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in besedo nato sklanjati po 1. moški sklanjatvi: Valarji-Valarjev-Valarjem-Valarje-o Valarjih-z Valarji (kot so to naredili nekateri slovenski prevajalci)

3. za množino vzeti kot osnovo originalno množinsko obliko Valar in ji v vseh sklonih dodati končnico -ø: Valar-Valar-Valar-Valar-Valar-Valar

4. bi lahko morda v kakršnemkoli primeru po tem pravilu iz SP 2001 (Tujke, tuje besedne zveze ter polcitatna lastna imena imajo v imenovalniku ednine in enakem tožilniku (nepregibne besede in zveze pa sploh) lahko pisno citatno obliko (Shakespeare, corpus delicti, à propos), tj. pišejo se kakor v jeziku, iz katerega jih jemljemo.) kaj podobnega naredili tudi z besedo Valar, čeprav gre tu za množino in ne ednino? Valar bi potem sklanjali kot:

Valar-Valarjev-Valarjem-Valar-o Valarjih-z Valarji. Ali pa je to še najslabša rešitev izmed vseh oz. popolnoma napačna?

Ker imamo v knjigi tudi primere, kjer najdemo edninsko obliko besede v quenyi, množinska oblika pa je podana v angleškem jeziku (recimo Silmaril (ednina v quenyi) in Silmarils (množina v angleščini); v quenyi je množinska oblika Silmarilli, iz česar potem tudi izhaja naslov knjige Silmarillion, namreč zgodba o Silmarilih (treh draguljih, ki imajo v zgodbi osrednjo vlogo)), sem mnenja, da bi to razliko bilo treba tudi na nek način v prevodu poudariti. Sama sicer nisem jezikoslovka, še manj pa prevajalka, a vseeno se mi zdi, da če vse prevajaš po istem kopitu (Silmarils (ang.) --> Silmarili (slo.), Valar (quenya) --> Valarji (slo.)), se to razlikovanje med dvema jezikoma v prevodu popolnoma izgubi. Kako torej najustrezneje ravnati v takšnih primerih?

Kot drugo me potem zanima tole: je potrebno besede Ainu, Ainur, Quendi, Maia in Maiar podomačiti in spremeniti v Ajnu, Ajnur, Kvendi, Maja in Majar? Sama nisem najbolj navdušena nad tem, še zlasti ker v primeru Maia --> Maja (iz očitnega razloga) v slovenščini lahkopride do zmede. (primer: Gandalfje Maja. Maja Sauron je izdelal Prstan.) Ker se je prevajalec slovenskega prevoda Silmarilliona iz leta 2003 ravno temu kot kaže skušal izogniti, smo zato za žensko pripadnico rodu Maiar(jev) dobili nekaj, čemur ne morem reči drugega kot zmazek, namreč Majarka. To se (vsaj meni) zdi enako, kot da bi množini Libanonci prilepili -ka in za besedo Libanoncika trdili, da je to prebivalka Libanona. Podobno se je zgodilo pri množinski obliki za ženske pripadnice rodu Valar(jev). Čeprav se ime Valar skozi celotno knjigo pojavlja kot skupno ime za moške in ženske pripadnice rodu, torej Valar in Valier, so ženske pripadnice tega rodu (Valier) nazadnje končale kot Valarke. To je vseeno boljša rešitev kot prej omenjena Majarka, a vseeno menim, da bi se dalo priti do še kakšne boljše, kot da iz Valië (ed.) --> Valier (mn.) v slovenščini kar naenkrat dobimo Valarke. Bi bilo torej bolje ta imena (tudi v množini) pustiti v originalni obliki (tako kot recimo ime Pia)?

In pa še eno vprašanje: kakšni bi bili najpravilnejši ali vsaj najustreznejši (po Vašem mnenju) podomačeni obliki za imeni dveh najpomembnejših jezikov v Tolkienovih delih, quenyo (Quenya) in sindarin (Sindarin)? Zaenkrat imamo v slovenščini ti dve besedi prevedeni oz. podomačeni kot 'kvenja', 'kvenjščina' in 'quenjščina' ter 'sindarinščina' in 'sindarin'.

Vorenc
tolmačiti nedov.interpretaritolmazhiti, iṡlagati
Vorenc
tolmičar mF2, interprestolmizhar, iṡlaguvez tega piſma, vuzhenyk; paraphrastesen ṡhleht nevuzhen tolmizhar, inu iṡlagaviz tega piſma
Vorenc
tolst prid.F15, adipatum, -titolſta ẛhpiẛha; cynomoriunen beil tolſt kozen, ali ſhtor preṡ pèrja s'bélim zvéitjom; habitus, -a, -umtólſt, dobru per ṡhivotu; larus, -riena tolſta zherna tyzhiza, je vſelei per vodah; obesus, -a, -umtolſt, vampaſt, pitan, rataſt, debel, inu okrogil; omasum, -midanka, ſvinṡki ṡhelodez, enu tolſtu zhrivu; opimus, -a, -umtólſt, bogat, rodoviten, nuzen; perpingvis, -gvepretólſt, ſylnu tólſt, inu maſtán; pingvesceretolſt, ali debel perhajati; pingvinarius, -a, -umkateri maſtne, ali tolſte rizhy lubi; pingvis, -vetólſt, maſtan, debel, vpitan; saginaena tolſta, maſtna ṡhpiṡha ṡa pitanîe, katera dobru pita, inu tolſtu ſtury; subpingvis, -vedebelkaſt, tolſt; thunnus, -nitunina, tolſta morṡka riba
  1. tolstejši habitior, et hoc habitiustolṡtéſhi, inu bolè per ṡhivotu

Iz Slovarja Pohlinovih pripisov:
tolst prid.inula, -ae, enula, veliki koren [Vorenc] tolste Scopoli [Pohlinov pripis k inula,ae, enula]
Vorenc
tolstčava žobesitastolſtzhava
Vorenc
tolstenje ssaginatiopitanîe, tolſtenîe
Vorenc
tolstina žF2, adeps, -pis, adipaletolszhava, tolṡtina, loi; pingvedo, pingvitudomáſt, tolṡzhava, tolſtina, debelúſt
Vorenc
tolstiti nedov.F3, obesarepitati, tolſtiti; opimaretolſtiti, pitati, dobru rediti; saginarepitati, tolſtiti
Število zadetkov: 21382