Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

Svetokriški
kuta -e ž kuta: je velike zhudeshe dellal, taku de li bolniki ſe ſò njega kute rod. ed. doteknili prezej ſò oſdravili ǀ je bil kuto tož. ed. ſlekil, s'kloshtra pobegnil ǀ suojo krono sapusti, inu eno Minihsko kutto tož. ed. oblezhe ǀ ſe je oblekil s' eno pohleuno kuto or. ed. ← srvnem. kutte ← srlat. cotta ‛kuta’ ← stfrank. *kotta
Svetokriški
Kutbertus m osebno lastno ime Kutbert: Kadar je pridigual Sveti Cutbertus im. ed. (IV, 9) Sv. Kútbert (pribl. 634–687), opat in lindisfarenski škof
Svetokriški
kužen -žna prid. imajoč kugo, obolel za kugo: lufft im. ed. m je bil kushen ratal, od teh ſtrupeneh kazh ǀ obedin nej sagvishan de bi kushin im. ed. m neratal ǀ njegovi krajlevi dvor je bil kuſin im. ed. m poſtal ǀ ta kushni im. ed. m dol. je perſilen od ſebe gonit, te ner lubishi ǀ deshela je kushna im. ed. ž ǀ od te teshke kushne rod. ed. ž bolesni ſó vaſs reshili ǀ na levi ſtegni ima eno kushno tož. ed. ž bulo ǀ v' shpetau, kir ſó ty kushni im. mn. m leshali ǀ de bi kushnem daj. mn., inu gobavim v' shpitalah ſtregil ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne kushne tož. mn. m ludy ǀ ſi ſvojo roko je kuſhne tož. mn. m spishal ǀ Zhe Nem. Nem. hozhete vaſhe kushnè tož. mn. ž dushe oſdravit ǀ ſo vidli povſot mertue, inu kushna tož. mn. s trupla leshati ǀ Nej mogozhe de bi zhlovik v' blati ſe valal, inu de bi ſe neublatil … v'mej kushnimi or. mn. prebivat, inu ſe neokushit → kuga
Svetokriški
kvantati nedov. kvantati: v' Zerkvi ſe nespodobi ſmejati, inu quantati nedol. (IV, 261) ǀ sazhne s' tovarsham, ali s' tovarshizo pod cello pridigo sgovariat, inu quantat nedol. (V, 475) ǀ pred nym bi ſe ſmeiali, inu quantali del. mn. m (IV, 261) Verjetno tvorjeno iz izposojenke iz nar. nem. Quant ‛šaljivec, burkač’.
Svetokriški
kvarta -e ž (igralna) karta: quartam daj. mn., pleſſu, pyanſtvi, lebingom, shpaſſom … ſo slavu dali ǀ dopoli nozhij quarte tož. mn., inu glashe v'rokah dershite ǀ ozy pruti ſteni oberne inu sazhne na quarte tož. mn. kasat, s'katerimy Nebù je sgubil ǀ cell dan bodo per kuartah mest. mn., inu majolikah sydeli ǀ s'quartamij or. mn. je bil ſgubil vſe denarie ← it. carta z vrinjenim -v- verjetno pod vplivom quarto ‛četrti, četrtina’
Svetokriški
kvartanje -a s kvartanje: pres greha ſe negre s'oshtarie, inu od quartaina rod. ed. ǀ kadar te vabi uni v'oshterjo, inu Quartajnu daj. ed. ǀ de bi ſi paku shlushili, s'kusi pijanstvu, s'kusi quartajne tož. ed., s'kusi nezhistost, inu shleht andle ǀ per kuartajnu mest. ed. vſe skuſi je djal → kvartati
Svetokriški
kvartati -am nedov. kvartati: ampak po nyh fraj voli shiveti, lebat, pyanzhovat, quartat nedol., pleſſat ǀ po tem ſazhnete quartati nedol., ter dopoli nozhij quarte, inu glashe v'rokah dershite ǀ Pojmo igrat, quartat namen. de zhaſs inu dan pretezhe ǀ vſaK dan Quartash 2. ed. ǀ cell dan per miſi ſede, quarta 3. ed., burfla, jei, pyè, klafa, inu marmra ǀ cel dan quartate 2. mn., jgrate, pianzhuate, klafate, inu druge grehe tribate ǀ po hoſtariah ſe klatio, piianzhauaio, kuartaio 3. mn. ǀ nuzh, inu dan je quartal del. ed. m ǀ Nikar vſhe de bi cell dan per misi ſijdeli, pyli, jeidili, quartali del. mn. m fablali, inu klafali ǀ kulikain ſe ijh najde kateri bodo trij celle dnij, inu nozhij sijdeli, inu kuartali del. mn. m → kvarta
Svetokriški
kvartopirec -rca m kvartopirec: Leta je bil en velik kuartaperz im. ed., ter per kuartajnu vſe skuſi je djal (II, 344) ǀ hishe teh loterz ashtarje teh piianizou, tovarshtvu teh greshnih, koti teh quartaperizou rod. mn., inu ijgrauzou (II, 203) Zloženka iz → kvartati in sloven. pir ‛pitje, gostija’
Svetokriški
Kvintianus -na m osebno lastno ime Kvintijan: nepameten je bil Quintianus im. ed., dokler ſe je troshtal de ta S. Diviza bo njega sa ſvojga Shenina vsela ǀ zartlajne je ushe vam perpraulenu od tiga lepiga mladiga Gospuda Quintiana rod. ed. ǀ S. Agatha je prau imela, kadar h' Quintianu daj. ed. je djala ǀ zhe li vy bote pervolila Quintiana tož. ed. naſhiga oblaſtnika sa vaſhiga Shenina vseti Kvintiján naj bi po legendi sv. Agato ovadil, da je kristjanka.
Svetokriški
kvintus cit. štev. peti: ta veliki nuz te S. arznie je skuſil Ceſar Carolus Quintus im. ed. (I/2, 94) ǀ Katere beſſede Papesh Sixtus Quintus im. ed. pravi, de ner ble ſe raimaio S. Bonaventuru (III, 353) ← lat. quintus ‛peti’
Svetokriški
Kvintus m osebno lastno ime Kvint: Livius pak pishe de nekadaj v' Rimi ſo taku shtimani bily kmety, de vezhkrat ſo yh sa nyh Purgar Maſtra isvolili, edn leteh je bil Lucius Quintus im. ed. (IV, 419) → Lucius 2.
Svetokriški
Kviser -a m osebno lastno ime Kserks (?): lete sgoraj povedane shtraifinge bi vaſs pametnishi sturile, Kakor ſo bile sturile vniga Perſianskiga Krajla Quiſsera tož. ed. is imenom, od Kateriga piſhe Ioannes Boterus (I/2, 113) Na robu je referenca Ioan. Bot. Lib. 1. Morda je mišljen → Kserkses, kar se perz. izgovarja Khyšajar.
Svetokriški
kvišku prisl. kvišku: glavo, inu ozheſsa na quishku, inu viſsoku dershi (II, 377)
Svetokriški
Kvito zemljepisno lastno ime de Kvito cit. pril. osebno lastno ime iz Quita: ſe dobru raima, kar ſim bral od te bogaboyezhe Nune Mariæ de Quitto (IV, 429) Morda je mišljeno ekvadorsko mesto Quito.
Svetokriški
l nepreg. m (črka) l: Ta pushtob, L im. ed., lubesan meni cillu nezh nedopade (I/1, 212)
Svetokriški
Laban -a m osebno lastno ime Laban: golufni kakor Laban im. ed. ǀ laban im. ed. je bil faratal Iacoba ǀ veliku zhaſſa je Jacob Labanu daj. ed. shlushil ǀ n'hozhe vezh per ſvojmu Taſtu labanu daj. ed. prebivat Labán, Rebekin brat in Rahelin oče (SP 1 Mz 24,29)
Svetokriški
labod -a m labod: ta belli, inu zhisti labut im. ed., kateri prèd ſvoio ſmertio taku slatku poje, de vſe reſveſseli te, kateri ga shlishio (I/1, 192) ǀ je peil kakor ta belli labut im. ed. pred ſmertio (I/1, 94) ǀ de bi tebi, offrali tiga beliga labuda tož. ed. (II, 480)
Svetokriški
Lacedemonar -ja m prebivalsko lastno ime Lakedemonec, Špartanec: Lacedemonary im. mn. ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati ǀ Lacedemonery im. mn., pak is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kar ſo nekadaj Læcedemonary im. mn. k' ſvoim mlajshom djali ǀ Lycurgus je bil sapovedal Lacedemonorjom daj. mn., de te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane potreſti ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory or. mn. vo szhit → Spartanar
Svetokriški
lacedemonski -a prid. lakedemonski, špartanski: Lacedemonski im. ed. m krajl, je bil sapovedal ene velike goſtarie perpravit ǀ ſe bere od Pauſsonia lacedemonskiga rod. ed. m Krajla ǀ Katero arznio tudi je bil dall Simonides Philosophus lazedemonskimu daj. ed. m Krajlu Pauſoniuſu → Lacedemonar
Svetokriški
lačen -čna prid. lačen: Oben kregul nej taku lazhen im. ed. m ǀ Chriſtus enu jutru je rajshal, inu je bil lazhin im. ed. m postal ǀ Kadar bo mene vidil de ſim nah bo mene oblekil, de ſim lazhim im. ed. m bodal meni Kruha ǀ de bi ſe supet k'naſhimu Nebeſhkimu Ozhetu, Kakor ta ſgubleni, inu lazhni im. ed. m dol. syn povernili ǀ imà gledat de drushina nej lazhna im. ed. ž ǀ nikar vshe sa tulikajn lazhniga rod. ed. m folka ǀ nej tedaj dado en piſilz Kruha timu lazhnimu daj. ed. m, en glash frishne vode timu sheinimu ǀ terbej ta lazhni tož. ed. m dol., inu prasni shelodizh naſitit, inu napolnit ǀ terbej tudi tiga lazhniga tož. ed. m ži. naſitit ǀ Vy ſte bily lazhni im. mn. m, inu shèjni pravice ǀ kadar ſvinie ſò lazhne im. mn. ž zvilio, inu proſſio jeiſti ǀ vſak dan naſſiti veliku lazhnih rod. mn. ǀ je bil naſſitil nekateru taushent lazhneh rod. mn. pershon ǀ tem lazhnem daj. mn. nej dall jeſti ǀ Gdu je bil savesal usta unim lazhnom daj. mn., inu poshreshnom levom ǀ s'veſseljem te potrebne, lazhne tož. mn. m, inu shejne je oskerbel
Število zadetkov: 11486