Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Jezikovna
Rodilnik ali tožilnik v nikalnih povedih

Pri zanikanih povedih uporabljamo rodilnik, a vendar je tudi nekaj izjem, pri katerih je pravilna raba tožilnika. Je morda spodnja poved ena izmed njih? Je »veliko ustanov ne uspe narediti« pravilno ali je treba zamenjati v »veliko ustanovam ne uspe narediti«?

  • Veliko ustanov ne uspe narediti ustreznega komunikacijskega kanala in tako uspešno obveščati zaposlene, kolege o dogajanju in doseganju rezultatov organizacije.

Jezikovna
Rodilnik dvojine in množine samostalnika »avra«

Zanima me, kako se glasi rodilnik dvojine oziroma množine samostalnika avra. Aver ali avr?

Jezikovna
Rodilnik množine besede »himna«

SP 2001 (734, 744, 820) navaja, da se v rodilniku dvojine in množine prve ženske sklanjatve neobstojni samoglasnik vriva med člene soglasniškega sklopa m n l ali r + m n l ali v le neobvezno in v izgovoru, vendar pri rodilniku dvojine in množine samostalnika himna v praksi neobstojni samoglasnik e večinoma najdemo tudi v zapisu, torej himen. Korpus Gigafida prikazuje enak delež zadetkov za obe rabi: himen in himn. Kaj svetujete?

Jezikovna
Rodilnik množine pri samostalniku »zlo«

Zanima me, ali obstaja rodilnik množine samostalnika zlo, zla, s?

Jezikovna
Rodilnik osebnih imen v imenih mestnih četrti

V Mariboru imamo mestno četrt, imenovano MČ Ivan Cankar. Ali v takem primeru velja določilo iz paragrafa št. 98 v Slovenskem pravopisu?

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (2)

Ne poznam petih prijateljev ali pa ne poznam pet prijateljev.

Kaj je prav in zakaj?

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (3)

Vedno sem v dvomih, ali naj v strukturi ni glagol v nedoločniku samostalnik za nedoločnikom uporabim tožilnik ali rodilnik.

Primer: Namen te določbe ni zagotoviti ZAŠČITO (koga/kaj? – tožilnik) ali ZAŠČITE (koga/česa? – rodilnik).

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (4)

Vprašanje:

  • Ne spremljam žanra, ki ga najpogosteje prevajate, sicer pa še nisem držala v roki knjige, v kateri ne bi bile napake že v uvodu.

ali

  • Ne spremljam žanra, ki ga najpogosteje prevajate, sicer pa še nisem držala v roki knjige, v kateri ne bi bilo napak že v uvodu.

Zanima me, kaj je prav ter zakaj?

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (5)

V JS sem prebrala odgovor o rodilniku zanikanja: Rodilnik zanikanja

Ali nista pravilni obe obliki, ki ju omenja tisti, ki je poslal vprašanje, tj. ne poznam petih prijateljev in ne poznam pet prijateljev? Če glavni števnik pet sklanjamo z glasovnimi končnicami, je pravilno ne poznam petih prijateljev. Če pa upoštevamo pravilo, da lahko glavne števnike od pet naprej sklanjamo z ničto končnico, potem je pravilno tudi ne poznam pet prijateljev.

Jezikovna
Rodilnik zanikanja (6)

V nekem članku sem zasledila stavek Nimaš pravice imeti spomin name. Ali ne bi bila ustreznejša uporaba rodilnika? Če ne, ali bi bilo potem pravilno Ne smeš gledati televizijo namesto televizije?

Jezikovna
Rodilniška oblika in pridevniška izpeljanka iz prevzetih zemljepisnih imen

Zanimajo me rodilniške oblike in pridevniške izpeljanke (ter utemeljitve) naslednjih zemljepisnih imen, za katera v literaturi in na spletu srečujem različno rabo in nasprotujoča si pojasnila:

  • Gradac pri Metliki (čedalje pogosteje srečujem meni tuje "Gradaca"),
  • Brod Moravice (v izvirniku Brod Moravica, torej "Brod Moravic" ali kako drugače?),
  • Ternopil (v izvirniku Тернополя, torej "Ternopila", "Ternopola", "Ternopilja" ali "Ternopolja"?),
  • Kamjanske ("Kamjanskega" po zgledu izvirnika ali, kot ponekod predpisujejo, "Kamjansk"?)
  • Čerkasi,
  • Čeboksari,
  • Jyväskylä.

Popravite me, če sem katero od imen že v vprašanju zapisal napačno. Glede imen na -ль celo v vaši svetovalnici različni odgovori nasprotujejo drug drugemu.

Svetokriški
roditi -im dvovid. roditi: Eliſabethi je prishal njé zhaſſ, de je imela roditi nedol. ǀ vuodi ſi bil ſapovedal de ima ribe roditi nedol. ǀ ozha Nebeshki is beſsedo rodij 3. ed. to drugo Pershono v'S. Troijzi ǀ obena rosha nej taku radovita, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj 3. ed. ǀ obena rejzh nej taku hualeshna kakor je semla, sakaj ali ſama od ſebe rody 3. ed., inu nam perneſse selishe, roshize, driveſsa, inu ſad, ali pak, oku je obdelena ſtukrat vezh nam poverne ǀ ona je rodila del. ed. ž eniga ſynu ǀ Tu pervu drivu je takorshen ſad rodilu del. ed. s de zhloveka od ſmerti je rejshilu ǀ de bodo ſvojo naturo prebarnili, inu bulshi ſad rodili del. mn. m ǀ nebom perpuſtil de bi vam vashe nyve, vinogradi, inu driveſſa rodile del. mn. ž/s roditi se roditi se: ſe rodj 3. ed. enu maihinu Deteze, s' zhaſſam sraſte ǀ Kakor ſe rodimo 1. mn., sazhnemo umreti
Svetokriški
rodovit -a prid. rodoviten, ploden: Isaac je proſſil Boga sa ſvoj Sheno Rabeko, de bi rodovita im. ed. ž ratala ǀ obena rosha nej taku radovita im. ed. ž, kakor je Lilia, katera na enkrat petdeſſet lili rodj ǀ aku semla je rodouita im. ed. ž, leto rodovitoſt imà od nebeſſ ǀ s' rodovite rod. ed. ž, nerodovito je bil ſturil ǀ taku malu shtimaio taiſto dobro rodovito tož. ed. ž deshelo ǀ nyve trauniki, inu venogradi ſe bodo selenili, inu rodoviti im. mn. m ratali ǀ kakor ty radouiti im. mn. m vinogradi ǀ vashe nyve inu vinograde pred slano, inu tozho obuarval, ter s' ſvojm S. shegnam rodovite tož. mn. ž ſturiti presež.> katera ſizer je bila ta ner rodovitishi im. ed. ž semla
Svetokriški
rodoviten -tna prid. rodoviten, ploden: nijva je rodovitna im. ed. ž ǀ S'kuſi poſt Anna ie bila radovitna im. ed. ž ratala, inu s. Preroka Samuela porodila ǀ kadar je nerodovitnu lejtu, ſe toshio zhes bushtvu; kadar je rodovitnu im. ed. s ſe toshio de nej obeniga dobizhika ǀ ſeme Boshje beſſede, de ſi lih je nuznu, mozhnu, inu radovitnu im. ed. s ǀ Taista je ſturila rodovitno tož. ed. ž deshelo teh vernih ǀ S. Patrizu ſe perporozhite, de radouitno tož. ed. ž semlo vam ſturj ǀ on ſturj radovitno tož. ed. ž semlo ǀ to semlo rodovitnu tož. ed. ž sturij ǀ od tot moij grunti ſò taku dobru rodovitni im. mn. m ǀ Kaj bi imeli ſturiti de bi nyh nyve rodovitne im. mn. ž ratale ǀ Nej zhudu tedaj de nej ſo vezh taku rodovitna im. mn. s lejta, kakor ſo nekadaj bila primer.> enu lejtu je neradoutna semla, tu drugu pak je radovitnishi im. ed. ž ǀ Lia je bila radovitnishi im. ed. ž ǀ Gdu tedaj ſe bó mogal rezhi, de je na ſvejtu radvitnishi im. ed. ž, inu vuzhenishi, inu vekshi kakor Sveta Catharina ǀ Bug pak vekshi, jnu radovitnishi tož. ed. ž deshelo njemu poverne
Svetokriški
rodovitnost -i ž rodovitnost: sa nerodovitnoſtio te semle pride rodovitnoſt im. ed. (III, 184) ǀ terta je spomin te rodovitnosti rod. ed. (I/1, 173)
Svetokriški
rodovitost ž rodovitnost: aku semla je rodouita, leto rodovitoſt tož. ed. imà od nebeſſ (V, 138)
Svetokriški
rofenski prid. rochesterski: Engelendery ſo ſe zhudili, kadar ſo vidli, de Joannes Roffenski im. ed. m Shkoff … je veſſelu, frishnu, bres palze teku (IV, 450) Agl. škofijsko mesto Rochester se srlat. imenuje Roffa, prid. je Roffensis.
Svetokriški
rog -a m rog: Hudizh pak de je ena garda ſpaka, glavo de ima kakor en lintuorn, ozhy kakor duei gorezhi glauni, vsheſſa velike, kakor oſſal, roge tož. mn. kakor en vol ǀ en ſtrashan zhern vuol s'gorezhmy rogmij or. mn. ǀ tu truplu s' rogmi or. mn. gorezhimi je bil reſtargal ǀ levu sazhne pruti nijm erioviti, vuol s'rogmij or. mn. Se branit ǀ tu mertvu truplu vun pade, s'rogmy or. mn. na ſtu Koſsu restarga ǀ kakor voli delajo s' ragmi or. mn. → storiti
Svetokriški
rogač -a m rogonosec, tj. prevarani zakonski mož: Cimmerski krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal, leta v'jeſi niemu rezhe rogazh im. ed., krajl ſe ſauſame, inu vuprasha aku je rejſ (II, 306) ǀ sazhne krajla s'rogazhi or. mn. smeriat, inu roge mu kasat (II, 436)
Svetokriški
rogat -a prid. 1. rogat: ta rogati im. ed. m dol. hudizh pò hishi skaka ǀ katiri je bil ta rogoti im. ed. m dol. hudizh ǀ eniga rogatiga tož. ed. m ži. vola Apis imenovaniga sa ſvojga Boga ſo molili 2. prevaran (o zakonskem možu): je mogal Nesho porozhit, katera Juriu je bila vſe ſalebala, inu she polek rogatiga tož. ed. m ži. ſturila 3. ošaben, razkošen: ſo gvishnu tudi nekadaj shuline, inu pantofelne noſſili, ali nicar toku rogate tož. mn. m, inu offertne, kakor sdaj yh noſſio rogati m hudič: morebiti de je ta rogati im. ed. s' pakla v' leto hisho prishal ǀ kakor de bi vſy ty rogati im. mn. bili tebe obſedli
Število zadetkov: 12181